Slovaška

Background information

Vrsta gojenih vrst

Šarenk (Oncrhynchusmykiss), severnoafriških mačk (Clarias gariepinus) in navadnega krapa (Cyprinus carpio).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF}

Vrsta metode proizvodnje

Brez neposrednega dostopa do morja je akvakultura na Slovaškem omejena na gojenje sladkovodnih voda. Po podatkih Eurostata so bile v letu 2021 uporabljene naslednje glavne proizvodne metode:

Velikost sektorja (proizvodnja in potrošnja)

Proizvodnja 2.417 Tn; 6,990 tisoč EUR (2021)

Poraba ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva 10,32 kg na prebivalca (2021)

Variacija v porabi 2 % (2021/2020)

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

Majhen vpliv na gospodarstvo države. Vendar ribogojstvo prispeva k prehranski varnosti Slovaške republike in zmanjšanju uvoza rib na Slovaško. Akvakultura ustvarja manjši ogljični odtis v primerjavi z drugo živinorejo.
Kar zadeva trženje in končno dajanje proizvodov na trg, je mogoče proizvodnjo rib in postrvi razlikovati med proizvodnjo rib za neposredno porabo in proizvodnjo staleža, ki se uporablja v ribogojstvu za nadaljnjo rejo ali obnovo staleža.
Večina rib se trži sveže, velik delež, predvsem krap, pa se prodaja živi. Trženje svežih krapov je neenakomerno, saj se približno 80 % proizvodnje proda decembra v božični sezoni.
Za razliko od postrvi, v kateri prevladuje proizvodnja rib za neposredno prehrano ljudi, je proizvodnja rib za obnovo ribolovnih območij zdaj pomembnejša v ribnikih. Proizvodnja iz RAS je usmerjena predvsem v proizvodnjo rib za prehrano ljudi in v manjši meri za obnovo ribolovnih območij.
Večino podjetij v akvakulturi je mogoče razvrstiti med mikropodjetja (pogosto družinska podjetja, ki dosegajo majhno lokalno tržno usmerjeno proizvodnjo). Vendar mala podjetja in več srednje velikih podjetij predstavljajo odločilen delež celotne ribogojne proizvodnje. Obstoj podjetij, katerih glavna dejavnost ni ribogojstvo, ampak so med drugim vključena tudi v ribogojstvo.
Glede na velikost sektorja akvakulture, njegovo potencialno proizvodnjo in trenutne tržne cene je večina podjetij (zlasti malih in mikro) v težkem gospodarskem položaju, njihova zmožnost ustvarjanja lastnih sredstev za naložbe pa je omejena.
Ribniki in kmetije se večinoma nahajajo na podeželskih območjih, kjer ustvarjajo zaposlitvene možnosti za družinske člane in prebivalce podeželja.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

Izzivi

Širjenje nalezljivih bolezni.
Zmanjšanje prodaje živih rib v obdobju pred prihodom, manj zanimanja za krape v mladi generaciji.
Pomanjkanje usposobljenih oseb, ki bi se zanimale za delo v tem sektorju.
Voda – vse slabši kvalitativni in kvantitativni kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami, pritiski drugih sektorjev na rabo vode.
Omejitve s strani naravovarstvenih organov.
Negotovost glede ustreznega nadomestila za škodo, ki jo povzročijo plenilci rib.
Nizka gospodarska donosnost naložb v sektorju akvakulture.
Negotovost glede zagotavljanja dovoljenih odvzemov vode za ribogojstvo.
Nezadostno poznavanje onesnaževanja vodnega okolja.
Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti vodnih zbiralnikov (ribiških) zaradi migracije usedlin.
Nezadostne zmogljivosti za karanteno živih rib iz uvoza.
Prenos zemljišč neznanih lastnikov in zemljišč v lasti države na Statistični urad Slovaške republike.
Širjenje invazivnih tujerodnih vrst vodnih organizmov.

Priložnosti

Neproizvodne funkcije ribnikov in ekosistemskih storitev akvakulture.
Možnost uporabe sredstev iz proizvodnih dejavnikov za obdobje 2021–2027.
Ciljno usmerjeno trženje za povečanje porabe sladkovodnih rib in oblikovanje pozitivne podobe sektorja.
Čezmejno sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami v sosednjih državah.
Povečanje proizvodnje rib v obstoječih obratih.
Gradnja novih proizvodnih zmogljivosti (vključno z RAS).
Povečanje prodaje rib na kmetiji.
Uvedba spremljanja kakovosti vode v ribogojnicah, naložbe za povečanje dobrobiti rib.
Inovacije, uporaba obnovljivih virov, uporaba geotermalne vode.
Diverzifikacija dohodka.
Vseživljenjsko učenje delavcev v sektorju.
Ustanovitev organizacije proizvajalcev.
Izvajanje novih ciljev NSPRA za leto 2030.
Čim večje zmanjšanje negativnih vplivov akvakulture na okolje.
Sprostitev potenciala ekološke akvakulture.
Izboljšanje delovnih pogojev in varnosti zaposlenih pri delu.
Posodobitev, razširitev, gradnja neproizvodnih delov kmetij in delovne sile.
Podpora rejcem in predelovalcem zagonskih podjetij, družinskim podjetjem lokalnega interesa.
Izkoriščanje vse večje kupne moči prebivalstva za povečanje porabe sladkovodnih rib.
Zaščita ribogojnic pred plenilci rib.
Redno objavljanje osnovnih statističnih podatkov o ribogojstvu.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

Leta 2021 je bilo v sektorju akvakulture zaposlenih 385 stalnih in 354 sezonskih delavcev.
119 podjetij v akvakulturi v letu 2020.

^{Vir podatkov: 2021, Statistični urad SR}

Multi-annual National Strategic Plans for the development of sustainable Aquaculture

Relevant Authorities

Applicable Legislation

Applicable Procedures

Registracija ribogojskih objektov

National associations and networks

Združenje ribiških rejcev na Slovaškem

Contact Details

Oddelek za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Slovaške republike

Dominik Škoda, glavni državni svetovalec

Email
Telefonska številka: +42 125 926 6577