Skupni metodološki pristop k obravnavanju ribogojnic školjk v pomorskih prostorskih načrtih

Vzpostavitev in vodenje ribogojnice školjk v Baltskem morju je treba obravnavati v procesu pomorskega prostorskega načrtovanja na podlagi metodologije, podprte z znanstvenimi spoznanji, zakonodajo in poznavanjem poslovnih potencialov za gojenje školjk. Ker je bil projekt baltske modre rasti namenjen gojenju modrih školjk, je glavni poudarek metodologije na ribogojnicah školjk. Vendar bi se predlagani pristop lahko uporabljal tudi za druge vrste marikulture. [...]
Na podlagi izkušenj z osrednjimi kmetijami projekta baltske modre rasti ter z intenzivno komunikacijo s kmeti školjk in izvajalci PPN so v tem predlogu obravnavana vprašanja, pomembna z vidika PPN za nadaljnji razvoj marikultture v regiji Baltskega morja: optimalni okoljski pogoji za rast školjk, vloga in uporaba nacionalnih in regionalnih načrtov za razvoj akvakulture, pravnih predpisov in formalnih postopkov, vloga in moč združenj, ki zastopajo sektor, morebitni spori z drugo uporabo morja in načini za njihovo zmanjšanje/zmanjševanje.
Ob predpostavki, da bo shema ekosistemskega plačila za baltske kmetije za modre školjke, kot je predlagano v okviru projekta baltske modre rasti, vzpostavljena in operativna, bi bilo treba gojenje školjk obravnavati kot pomembno poslovno dejavnost, ki jo je treba obravnavati v postopku pomorskega prostorskega načrtovanja. V nekaterih primerih bo gojenje školjk v nasprotju z drugimi vrstami uporabe morja. Zato je pomembno, da imajo države v procesu pomorskega prostorskega načrtovanja jasno in čim bolj enotno metodologijo načrtovanja.