Vrsta gojenih vrst

Šarenke (Oncorhynchus mykiss), rjave postrvi (Salmo trutta), navadnega krapa (Cyprinus carpio), sladkovodne mačke (Clarias gariepinus), brancina(Dicentrarchus labrax), bradača (Sparus aurata) in sredozemskih klapavic (Mytilus galloprovincialis), Warty venus (Venus verrucosa).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF, Slovenija, osebni kom., 17. januar 2023}

Vrsta metode proizvodnje

Z neposrednim dostopom do morja (približno 46 km obale) akvakulturo sestavljata morska (30 %) in sladkovodna (70 %) akvakultura. Po navedbah združenja Eurostar so bile v letu 2021 uporabljene naslednje glavne proizvodne metode: 

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2020, Republika Slovenija, Statistični urad}

Trendi (pretekla in prihodnja)

Povečanje konkurenčnosti in trajnosti akvakulture ter izboljšanje energetske učinkovitosti takih objektov.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

Letna poraba rib na prebivalca kot samozadostnost v Sloveniji je precej pod povprečjem Evropske unije.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

Leta 2020 je bilo v akvakulturi 181 oseb, od tega 90 zaposlenih s polnim delovnim časom. 

^{Vir podatkov: Statistični urad, MNSPA}

• Vodna pravica (vključno z vodnimi dovoljenji za gojenje vodnih organizmov)
• Presoja vplivov na okolje ali okoljsko poročilo
• Posebno dovoljenje za gojenje tujerodnih vrst vodnih organizmov
• Register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov ter evidence odobrenih obratov za proizvodnjo akvakulture (osrednji register objektov akvakulture in komercialnih bazenov) (CRA) 

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije  
• Združenje kmetov vodnih živali Slovenije