Predelava organskih snovi v [simuliranem] ekosistemu vetrnih elektrarn na morju v sedanjih in prihodnjih podnebnih in akvakulturnih scenarijih

Hiter razvoj modrega gospodarstva in človekova uporaba morskega prostora na morju sta sprožila koncept kolokacije morskih dejavnosti in povzročata različne lokalne pritiske na okolje. Ti pritiski povečujejo svetovne izzive, kot sta zakisljevanje in segrevanje oceanov, in z njimi vplivajo. V tej študiji so proučeni skupni pritiski podnebnih sprememb ter načrtovana kolokacija polj vetrnih elektrarn na morju in območij akvakulture na pretok ogljika prek epifavalnih skupnosti, ki živijo vetrnih turbinah v Severnem morju. Poskus s pulznimi verigami fitoplanktona z oznako 13C je bil izveden v mezokozmih (4 m³), v katerih so bile nameščene skupnosti trdih substratov brez motenj, naravne usedline z infauno in mobilnimi plenilci nevretenčarjev. Asimilacija ogljika je bila količinsko opredeljena v sedanjih in predvidenih prihodnjih podnebnih razmerah (+3 °C in −0,3 enote pH) ter scenariju souporabe modre klapavice (Mytilus edulis) za prihodnost in podnebje. Podnebne spremembe so povzročile povečanje makrofavne asimilacije ogljika in organsko obogatitev osnovnih usedlin. Dinamične (ne)trofične povezave med M. edulisom in drugo epifauno HS so povzročile spremembe med vrstami, ki so največ prispevale k pretoku ogljika, pridobljenega iz fitoplanktona, v podnebnih scenarijih. Povečana konkurenca med posameznimi viri in znotraj njih v prisotnosti akvakulture M. edulisa je preprečila veliko povečanje skupne asimilacije fitoplanktona s strani favne HS. Nižje posamezne stopnje asimilacije ogljika s klapavicami in drugo epifauno kažejo, da če bi se filtrska zmogljivost epifaune HS približala obnovi z advekcijo/mešanjem, bi se posamezniki M. edulis verjetno povečali na komercialno velikost, ki je manjša od želene. V istem scenariju se je mineralizacija bentoškega organskega ogljika znatno povečala zaradi povečanega odlaganja organskih snovi zaradi ureditve akvakulture. Združevanje teh rezultatov s podatki o številčnosti OWF in situ je potrdilo M. edulis kot najbolj vplivne vrste OWF AHS v smislu (skupne) asimilacije ogljika ter opisanih stresnih odzivov zaradi podnebnih sprememb in dodajanja akvakulture školjk.