Ekološka nosilna zmogljivost v marikulturi: Upoštevanje in uporaba v geografskih strategijah in politikah

Strategije upravljanja in upravljanja za razvoj akvakulture so bile proučene za določeno število jurisdikcij, ki zajemajo vrsto proizvodnje v morskem akvakulturi, da bi bolje razumeli, v kolikšni meri so koncepti „ekološke zmogljivosti prenašanja“ (ECC) vključeni v orodja za upravljanje ali zahteve za izdajo dovoljenj za razvoj akvakulture. Politike, predpisi in strateški načrti so se iskali na podlagi strokovnega znanja in včasih z uporabo spletnih iskanj. Akvakultura, ki je v tem dokumentu opredeljena kot „obseg ribogojne proizvodnje, ki jo je mogoče podpreti brez nesprejemljivih sprememb v ekološkem procesu, vrstah, populacijah ali skupnostih v okolju“, ni bil strogo uporabljen v dokumentaciji nobene jurisdikcije o politiki akvakulture. Opravljeno je bilo razširjeno iskanje, da bi se upošteval koncept zmogljivosti akvakulture na splošno. Koncepte računalništva v oblaku je mogoče najti v politični dokumentaciji več držav od desetih preučenih držav. Vključitev konceptov zajemanja in shranjevanja ogljika v politiko in strateško načrtovanje se lahko uporabi kot del sklopa orodij za upravljanje za spodbujanje trajnostnega ribogojstva v okviru ekološkega pristopa FAO k ribogojstvu.