Daphnia magna kot biološka gojilka zelenih mikroalg, ki se gojijo na izplakah iz sistema ponovnega kroženja

Trajnostnost sistemov akvakulture za recikliranje je ogrožena zaradi izpustov hranil, ki povzročajo evtrofikacijo vode. Za ublažitev vplivov na okolje je potrebno učinkovito čiščenje odpadnih voda RAS. Mikroalge asimilirajo hranila in raztopljeni ogljik v mikrobno biomaso z vrednostjo kot krma ali živilska sestavina. Vendar jih je težko učinkovito pobrati. Daphnia magna je učinkovit filter, ki se zelo hitro pase na mikroalge in se uporablja kot dragocena hrana za ribe. Kombiniranje odstranjevanja hranil z mikroalgami in pridobivanje biomase s strani D. magna bi lahko bila stroškovno učinkovita rešitev za valorizacijo odpadnih voda. Odstranjevanje hranil iz nesterilizirane odpadne vode iz akvakulture je bilo ocenjeno z uporabo vrst mikroalg Chlorella vulgaris, Scenedesmus dimorphus in Haematococcus pluvialis. Prvi dve algi sta bili nato nabrani z uporabo D. magne kot pašnika, H. pluvialis pa se ni ustalil. Ves fosfor je bil odstranjen, medtem ko je bil pridobljen le 50–70 % dušika, kar kaže na omejitev fosforja. S skrajšanjem hidravličnega retencijskega časa (HRT) ali odmerjanja fosforja se je povečalo odstranjevanje dušika. Gojenje C. vulgaris je bilo nestabilno pri 3 dneh HRT ali pri dobavi dodatnega fosforja po 5 dneh HRT. D. magna je zrasla na proizvedenih algah, ki se kopičijo pri 20–30 % suhe teže, z aminokislinskim profilom, ki je primeren za uporabo kot krma visoke vrednosti za ribe. Ta študija tako dokazuje uporabo dvostopenjskega multitrofičnega postopka za asimilacijo ostankov hranil v živo krmo, primerno za ribe.