Načrtovanje in izdajanje dovoljenj za morsko akvakulturo

Morska akvakultura lahko poveča svoj prispevek k svetovnemu prehranskemu sistemu in zagotovi dragocene ekosistemske storitve, vendar je treba vzpostaviti ustrezne sisteme načrtovanja, izdajanja dovoljenj in regulacije, da se omogoči trajnostni razvoj. Trenutno se pristopi po svetu zelo razlikujejo, več nacionalnih in regionalnih preiskav pa je pokazalo, da so potrebne reforme, da bi lahko morska akvakultura uresničila svoj potencial. Namen tega člena je kartiranje in ocenjevanje izzivov načrtovanja in izdajanja dovoljenj za rast trajnostne morske akvakulture. Kljub raznolikosti vrst, proizvodnih sistemov in okoliščin so bile v tej študiji v literaturi ugotovljene številne skupne teme; zapleteni in razdrobljeni pristopi k načrtovanju in izdajanju dovoljenj, lastninske pravice in dovoljenje za delovanje, konkurenca za prostorsko in pomorsko prostorsko načrtovanje, nastajajoče vrste in diverzifikacija proizvodnje morskih akvakultur (proizvodnja morskih alg, integrirana večtrofna akvakultura [IMTA], izravnava hranil in ogljika z akvakulturo, priobalna akvakultura ter kolokacija in platforme za večnamensko uporabo) ter potreba po odpravi vrzeli v znanju in uporabi orodij za podporo odločanju. Načrtovanje in licenciranje sta lahko zelo zapletena, zato se Združeno kraljestvo uporablja kot študija primera za prikaz podrobnejših primerov, ki poudarjajo vrsto izzivov in negotovosti, s katerimi se soočajo industrija, regulatorji in oblikovalci politik v medsebojno povezanih jurisdikcijah. Obstaja veliko zapletenosti, vendar ta študija kaže, da so se številne države soočale s podobnimi izzivi ali se soočajo s podobnimi izzivi, kar kaže, da se je mogoče naučiti z izmenjavo znanja in izkušenj, celo med različnimi vrstami in proizvodnimi sistemi, namesto da bi imele večjo otoško osredotočenost.