Časovna variabilnost prisotnosti plenilcev okoli ribogojnice rib kostnic v severozahodnem Sredozemskem morju

V zadnjem času je akvakultura ustvarila svetovni interes zaradi prekomernega izkoriščanja prosto živečih staležev ter vse večjega mednarodnega povpraševanja po ribah in morskih sadežih. Prostoživeče ribe, ki se privabljajo v morske ribogojnice, so skupaj s prisotnostjo gojenih rib močni privabljalci plenilcev, ki se običajno hranijo s podobnimi ali enakimi staleži rib v naravi. V tej devetletni študiji je v sredozemskih vodah prvič opisana časovna variabilnost plenilcev sesalcev in ptic v obalni ribogojnici rib. Skupaj je bilo na polju preživeti 99 mesecev (1062 dni v 36 zaporednih sezonah). S preučitvijo rezultatov te študije je jasno, da se vrste, kot so morske grube, poganjki, steklenice, delfini in sivi heroni (za katere se šteje, da povzročajo gospodarsko izgubo v akvakulturi zaradi neposrednega plenjenja), redno povezujejo z ribogojnico. Čeprav plastenkasti delfini in sivi heroni niso bili najpomembnejši med vsemi plenilci, so se plenilske interakcije z ribogojnico pojavljale s tem, kar se zdi vse bolj redno. Drugi opaženi rezultat je morebitna privlačnost steklenicskih delfinov, ki jo povzročajo dejavnosti nabiranja v ribogojnici. Ribogojnica je alternativni vir hrane za plenilce; lov v ribogojnicah običajno zahteva manjši napor plenilca in postane privlačnejša možnost kot lov na prostoživeče ribe v širokem obsegu. V obdobju te študije se je redno opazilo krmljenje posameznih identificiranih delfinov s krmljenjem zavrženih rib delavcev v ribogojnicah med dejavnostmi nabiranja, kar je podprlo možnost, da se nekateri posamezniki navadijo na to preskrbo s hrano. Na podlagi dokazov, predstavljenih v tem dokumentu, se priporoča, da se pri strategijah za upravljanje ribogojne industrije in populacije morskih sesalcev upoštevajo rezultati te študije.