Povezani izzivi na področju trajnostnosti in kompromisi med ribištvom, akvakulturo in kmetijstvom

Ribištvo in akvakultura bistveno prispevata k svetovni prehranski varnosti, prehrani in preživljanju. Vendar cilji trajnostnega razvoja ZN ločujejo morske in kopenske sektorje proizvodnje hrane in ekosisteme. Da bi trajnostno izpolnili vse večje svetovne zahteve po ribah, je treba priznati in obravnavati medsebojne povezave med cilji v sektorjih ribištva, akvakulture in kmetijstva ter med njimi in njihovo spreminjajočo se naravo. Tukaj ocenjujemo in izpostavljamo razvojne izzive za države, odvisne od ribištva, na podlagi analiz medsebojnih vplivov in kompromisov med cilji, osredotočenimi na hrano, biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe. Dokazujemo, da se bodo nekatere države zaradi podnebnih sprememb verjetno soočale z dvojnimi nevarnostmi v ribištvu in kmetijstvu. Strategije za ublažitev teh tveganj bodo odvisne od okoliščin in bodo morale neposredno obravnavati kompromise med cilji trajnostnega razvoja, kot sta zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in zmanjšanje revščine. Države z majhno sposobnostjo prilagajanja, vendar vse večje povpraševanje po hrani potrebujejo večjo podporo in krepitev zmogljivosti za prehod na usklajevanje kompromisov. Potrebni ukrepi so odvisni od konteksta in vključujejo učinkovito upravljanje, boljše upravljanje in ohranjanje, čim večje družbene in okoljske koristi trgovine, večjo pravičnost distribucije in inovacij v proizvodnji hrane, vključno z nadaljnjim razvojem akvakulture z majhnim vložkom in majhnim vplivom.