Razumevanje vloge socialno-ekonomskih pogojev in pogojev upravljanja v proizvodnji morske akvakulture na državni ravni

Morska akvakultura (tj. gojenje morske hrane v oceanih) lahko znatno podpre vse večje povpraševanje po živalskih beljakovinah. Kljub ogromnim količinam primernega oceanskega prostora po vsem svetu je razvoj morske akvakulture počasen in geografsko heterogen, kar kaže, da na rast industrije poleg ustreznih pogojev kmetovanja vplivajo tudi drugi dejavniki. Ta študija z uporabo multivariantnih tehnik preučuje, v kolikšni meri lahko nekateri socialno-ekonomski, upravljavski in biofizikalni dejavniki pojasnijo vzorce proizvodnje marikultura na državni ravni. Ugotavljamo, da socialno-ekonomske razmere pomembno prispevajo k temu, ali država proizvaja marikulturo, in obsegu njene proizvodnje; naši modeli pojasnjujejo do 33 % več razlik v proizvodnji v marikulturi v primerjavi z modeli, ki vključujejo le biofizikalne parametre. Ti rezultati so razmeroma dosledni pri vseh vrstah proizvodnje marikultur (tj. rib kostnic, rakov, mehkužcev in alg). Naše ugotovitve kažejo, da bi lahko izboljšanje infrastrukture za gojenje morske hrane, ustvarjanje lokalnega povpraševanja po morski hrani in olajšanje prenosa znanja s kopenske in sladkovodne akvakulture državam pomagalo razviti močnejše marikulturne industrije.