Priobalna akvakultura kot prilagajanje podnebnim spremembam na obalnih območjih: trendi temperature morske gladine v zahodnem Sredozemskem morju

Trenutno se ocenjuje, da je segrevanje površine Sredozemskega morja v obdobju 1985–2006 znašalo 0,4 °C na desetletje, zvišanje temperature vode pa je lahko negativno vplivalo na morsko ribogojstvo, npr. z zmanjšanjem produktivnosti. Razvoj akvakulture brez ustreznega načrtovanja lahko privede do netrajnostne ekonomske izvedljivosti zaradi prihodnjih podnebnih dejavnikov. V tem smislu bi lahko marikultura na morju pomenila alternativo za ublažitev učinka segrevanja obale. Namen te študije je bil oceniti primernost obale v smislu globalnega segrevanja in gibanja temperature morske gladine na lokacijah, kjer se ribogojna akvakultura trenutno razvija, ter prostorske spremembe toplotnih anomalij do 30 km od obale v zadnjih 31 letih v zahodnem Sredozemlju (španska obala). Ta študija je bila izvedena z uporabo informacij o morskih storitvah EU Copernicus za obdobje 1981–2018 s prostorsko ločljivostjo 4 × 4 km. Rezultati kažejo, da se je temperatura sredozemskega obalnega okolja ob Iberskem polotoku v zadnjem desetletju zaradi svetovnih sprememb zvišala za približno 1 °C, z jasnim vzorcem, ki ga spreminjajo mezoravni oceanografski procesi. Razvoj akvakulture na morju na nekaterih zemljepisnih širinah blaži skrajne vplive na temperaturo površinskih voda. Strateški načrti za razvoj akvakulture bi morali omogočati napovedovanje in vključitev prihodnjih podnebnih napovedi in lokalnih oceanografskih razmer, ribogojstvo na morju pa bi lahko v nekaterih regijah ponudilo alternativo, odvisno od lokalnih oceanografskih razmer.