Metoda razvrščanja hitrosti oceanskega toka na ribogojiščih, ki temelji na dobrobiti rib

Glavni trend v morski akvakulturi je selitev proizvodnje na bolj izpostavljena območja z občasno grobimi oceanskimi tokovi. Vendar ni jasno, ali bodo ribe uspevale v teh ekstremnih okoljih, saj ni temeljitega opisa trenutnih okoljskih razmer v zvezi z dobrobitjo rib. V tej študiji so se podatki o oceanskem toku zbirali z uporabo akustičnih Dopplerjevih tokovnih profilerjev na petih izpostavljenih mestih vzdolž norveške obale v obdobjih najmanj 5 mo. Za oceno tveganj za dobrobit so se trenutni podatki primerjali z znanimi mejami zmogljivosti plavanja, kot so začetek sprememb v vedenju in kritične hitrosti plavanja (Ucrit), atlantskega lososa Salmo salar in vozličastega ciklopterusa. Natančneje, na vsakem območju so bile trenutne hitrosti razvrščene v šest kategorij na podlagi pričakovanega vpliva na plavanje atlantskega lososa, trajanje tokov znotraj vsake kategorije pa je bilo pregledano na podlagi homogenega in nehomogenega merila za vodni stolp. Trenutne hitrosti so se nato primerjale s predvideno hitrostjo Ucrit pri ustreznih temperaturah ter velikosti rib atlantskega lososa in bradača. Poleg tega je bila opravljena podrobna opredelitev ekstremnih dogodkov na najbolj izpostavljenem mestu. Od petih lokacij je le ena presegla Ucrit atlantskega lososa, medtem ko so bili na vseh območjih do 33 ur prisotni tokovi nad Ucritom dolgoplavutega lososa. Ti rezultati kažejo, da je odgovorno gojenje atlantskega lososa mogoče na območjih, ki se štejejo za izpostavljena, medtem ko bi bilo treba metulje omejiti na bolj zaščitena okolja. Predstavljena metoda se lahko uporabi za druge vrste rib iz ribogojstva, če so na voljo ustrezni podatki.