Zmogljivost gojenja školjk in spletne interakcije s hrano v mezotrofnem okolju

Nizkotrofična akvakultura, kot je gojenje školjk, ponuja obetavne možnosti za oskrbo s trajnostno morsko hrano in akvakulturo. Medtem ko gojenje školjk običajno poteka na zelo produktivnih obalnih območjih, ki že podpirajo številne človekove dejavnosti in se soočajo z okoljskimi pritiski, so številčna orodja obetavna pot za raziskovanje in oceno potenciala za proizvodnjo biomase in s tem povezanih ekosistemskih vplivov za nadaljnji razvoj industrije in iskanje novih območij izkoriščanja. V tej študiji smo ekofiziološki model, dinamično energetsko proračunsko teorijo (DEB), povezali z ekosistemskim modelom (NORWECOM.E2E) za simulacijo proizvodnje in učinkov gojenja modrih školjk Mytilus spp. na podlagi prehranjevalne mreže v mezotrofičnem Hardangerfjordu na zahodu Norveške. Preizkusili smo več ravni intenzivnosti kmetovanja v območju fjorda in ocenili dva proizvodna namena: kvalitativna in človeška prehrana. Rezultati so pokazali, da bi lahko Hardangerfjord gostil obsežno gojenje školjk za oba namena. Vendar so imele velike sheme izkoriščanja škodljive učinke na rast posameznih školjk (39 % manj mokre mase po dveh letih) in zlasti na sekundarno proizvodnjo (33-odstotno zmanjšanje po 1 letu) zaradi akutne trofične konkurence. Simulacije so pokazale kratke proizvodne cikle za kvačkanje, ki so bili učinkovitejši pri izkoriščanju primarne proizvodnje, saj imajo mlade in majhne školjke nižje stroške vzdrževanja in razmnoževanja. Raztopljeni vnosi hranil iz salmonidov so imeli zanemarljive učinke na primarno proizvodnjo (&2 %). Vendar bi lahko dejavnosti gojenja salmonidov in školjk tekmovale za območja z največjim proizvodnim potencialom.