Prihodnost je zdaj: morska akvakultura v antropocenu

Akvakultura zdaj proizvede več morskih sadežev kot ribolov prostoživečih vrst in pričakuje se, da se bo ta proizvodnja do leta 2050 vsaj podvojila. Morska akvakultura, ki predstavlja skoraj polovico svetovne proizvodnje, bo prispevala k trajnostnemu krmljenju rastočega človeštva. Vendar bodo podnebne spremembe nedvomno ogrozile prihodnjo rast morske akvakulture. Dvig temperature in morske gladine, spremembe padavin, osvežitev zaradi taljenja ledenikov, spreminjajoča se produktivnost oceanov in vzorci kroženja, vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, evtrofikacija in zakisljevanje oceanov so stresni dejavniki, ki bodo vplivali na morsko akvakulturo. Cilj tega člena je bil zbrati prispevke o širši temi možnih vplivov morske akvakulture na podnebne spremembe, prilagajanja nanje in njihove blažitve. Tu predstavljamo 14 dokumentov, ki zajemajo različne pristope, vključno s eksperimentiranjem, modeliranjem, metaanalizo in pregledom ter disciplinami, kot so biologija, ekologija, ekonomija in inženirstvo. Ti členi se osredotočajo na vplive stresorjev, povezanih s podnebnimi spremembami, na sam potencial akvakulture in na posledične ekološke interakcije (npr. zajedavci in plenjenje), fenotipsko plastičnost in prilagoditveni potencial vrst ter na ukrepe za ublažitev učinkov podnebnih sprememb na akvakulturo in obratno. Glede na to je prilagajanje sektorja akvakulture odvisno od predvidevanja biogeografskih sprememb v porazdelitvi vrst, določitve njihovega potenciala za prilagajanje in selektivno gojenje za odpornost ali toleranco na povzročitelje stresa zaradi podnebnih sprememb ter spodbujanja odpornosti ekosistemov z ohranjanjem, obnovo ali sanacijo. Akvakultura bo po želji ali s silo prispevala k nizkoogljičnemu gospodarstvu prihodnosti. Akvakultura mora preiti na novo paradigmo, v kateri sta ogljični odtis in analiza življenjskega cikla proizvodov vsaj tako pomembna kot gospodarska donosnost.