Urejanje genoma o ribah: Trenutno stanje in posledice za trajnostnost

Nove tehnike urejanja genoma omogočajo učinkovito in ciljno usmerjeno izboljšanje staleža v akvakulturi ter so lahko rešitev za reševanje izzivov, povezanih z boleznimi in vplivi na okolje. S tem pregledom so bile pridobljene najnovejše raziskave o urejanju genoma vrst rib kostnic iz akvakulture, ki preučujejo tehnološki napredek in področje uporabe. Urejanje genoma se najpogosteje uporablja na nilu tilapiji (Oreochromis niloticus Linnaeus), sledi mu atlantski losos (Salmo salar Linnaeus). Več kot polovica študij je bila osredotočena na razvoj rešitev za izzive v akvakulturi, ostale pa kot temeljne raziskave o ribji genetiki/fiziologiji ali tehnološkem razvoju. Glavne raziskane lastnosti so razmnoževanje in razvoj, rast, pigmentacija, odpornost na bolezni, uporaba trans-GFP oziroma študija presnove omega-3. Obstaja določena povezava med opredeljenimi vrstami in njihovim komercialnim pomenom, kar kaže na pomembnost večine študij za sedanje izzive na področju akvakulture. Pri pregledu geografskega izvora raziskav je bila v ospredju Kitajska (29 publikacij), sledili pa sta ji Združene države Amerike (9) in Norveška (7). Zdi se, da raziskave niso odvisne od regulativnih pogojev v zadevnih državah, temveč le od namena in ciljev uporabe tehnologij za urejanje genoma. Nekatere tehnične ovire, opredeljene v študijah, so predstavljene skupaj z rešitvami za odpravo teh neciljnih učinkov, podvajanja ancestralnega genoma in mozaikizma pri F0. Eden od ciljev uporabe je prispevati k bolj trajnostni akvakulturi, pri čemer so najpomembnejša vprašanja rešitve, ki prispevajo k zmanjšanju vpliva na biotsko raznovrstnost.