Kumulativna podnebna stresorja – morska akvakultura: Stranski učinki COVID-19 na špansko marikulturo

Morska akvakultura izkorišča storitve morskega ekosistema za proizvodnjo blaga, ki je lahko pomembno z vidika prehranske varnosti. Vendar je ta dejavnost izpostavljena številnim stresorjem, kot so tisti, ki jih povzročajo svetovne podnebne spremembe. Lokalne stresne razmere zaradi okoljskih dejavnikov se lahko zaradi pandemije COVID-19 še poslabšajo. V tem dokumentu analiziramo razmere pred pandemijo COVID-19 v dveh španskih regijah z največjo akvakulturno proizvodnjo, Galiciji in Valencii. Analizirana je bila pojavnost neviht, vročinskih valov in zaprtja gojenja školjk, uporabljene pa so bile raziskave za opredelitev dojemanja proizvajalcev v smislu gospodarskih težav, ki izhajajo iz COVID-19, in sinergijskih okoljskih vprašanj. Analiziran je bil tudi časovni trend proizvodnje školjk. Španska morska akvakultura je bila močno izpostavljena podnebnim stresom, zaradi katerih je bolj občutljiva na COVID-19, kar kaže na šibko proizvodnjo, kot je razvidno iz proizvodnje klapavic in potrošnje svežih školjk. V vsakem primeru naj bi bila ekstenzivna akvakultura in akvakultura, ki ju je razvila celostna večtrofična akvakultura (IMTA), nekoliko odpornejša na posledice COVID-19. Da bi zagotovili okoljsko in gospodarsko trajnostnost morske akvakulture v primeru prihodnjega negotovega pandemičnega scenarija, naši rezultati poudarjajo potrebo po odpornejših programih prilagajanja in načrtih za okrevanje ob upoštevanju učinkov podnebnih sprememb.