Nov pristop k ocenjevanju oportunitetnih stroškov morja in denarnih vrednosti, ki se uporabljajo za prostorsko načrtovanje in ohranjanje; študija primera Neapeljskega zaliva, Sredozemskega morja, Italija

Ohranitveni ukrepi (kot morska zavarovana območja) so ključna orodja za ohranjanje obalnih ekosistemov. Vendar je za številne rezervate značilnih več težav, povezanih z neustreznimi območji, ki pomembna območja izključujejo iz gospodarskih dejavnosti, kar pomeni močno sovražnost lokalnega prebivalstva. Zato so za zaščito morskega ekosistema potrebne ocene ekonomskih vrednosti morja v uporabi, da se najde najboljši kompromis med prednostnimi nalogami ohranjanja in potrebami lokalnega prebivalstva. Algoritmi za oceno denarnih vrednosti glavnih človekovih dejavnosti na morskih ozemljih (obsežni in mali ribolov, akvakultura, plažarska letovišča, jahanje, potapljanje in komercialni ladijski promet) se tukaj izvajajo z uporabo neapeljskega zaliva (osrednji Tirensko morje, Italija) kot primer študijskega območja. Ti algoritmi temeljijo na podatkih iz različnih virov (vprašalniki, dejavnosti spremljanja, uradna poročila lokalnih organov, spletna in znanstvena literatura). Primerjajo se lahko tudi med seboj kot njihovi izložki, izraženi v isti merski enoti. Med procesom razvoja modelov je bil razvit in uporabljen nov prožen pristop, imenovan „ocena sistemskih stroškov“ (Sistematic Costs Assessment – SCA), za oceno oportunitetnih stroškov v postopku sistematičnega načrtovanja ohranjanja. Rezultati kažejo, da skupni promet v Neapeljskem zalivu znaša 3 950 753 EUR, 487 EUR letno in 747,647 EUR na leto, brez ocene malega ribolova, en hektar morskega ozemlja pa je vreden 40,672 EUR in 7 696 EUR na leto, pri čemer so izključene ribolovne dejavnosti majhnega obsega. Zlasti kopališče in jahanje, razen malega priobalnega ribolova, kažeta najvišje vrednosti, ki se nanašajo na en hektar morskih ozemelj. Skratka, SCA je prožen pristop, pri katerem niso vedno potrebne dolge in drage kampanje vzorčenja, pod pogojem, da je treba za oceno verodostojnih vrednosti stroškov pri uporabi upoštevati dve predpostavki: I) ne uporabljajo podatkov o gospodarskih dejavnostih in ekosistemskih storitvah v isti ocenjevalni plasti, saj bi lahko povzročili precenitev stroškov, in ii) metoda SCA je učinkovita, kadar jo uporabljajo subjekti, ki dobro poznajo področje študije, saj lahko prepoznajo parametre, ki vplivajo na gospodarske dejavnosti lokalnega prebivalstva.