Premagovanje ovir za vzrejo za večjo odpornost gojenih atlantskih lososov proti uši: Študija primera z Norveške

Uši so trdovraten in velik problem v ribogojstvu lososa, ki ima resne vplive na okolje ter zmanjšuje potencial rasti in prihodke industrije lososa. Ta članek obravnava, ali pri vzreji obstaja neizkoriščen potencial za izboljšanje odpornosti atlantskega lososa proti uši. V ta namen se preučijo trije sklopi dejavnikov, ki lahko vplivajo na stanje vzreje za odpornost uši, in sicer z analizo dokumentov in razgovori s ključnimi akterji. Prvič, iz našega podatkovnega gradiva je razvidno, da bodo tržni dejavniki le stežka spodbudili to vrsto reje, saj so koristi gojenja za odpornost proti uši večinoma javna dobrina in ker poligenska narava odpornosti uši ne omogoča patentiranja kot močnega instrumenta za zavarovanje zasebnega blaga ali privatizacijo koristi genetskih izboljšav. Drugič, ureditev tehnologij za urejanje genov se spreminja in povečuje tveganje naložb v tehnologije, kot je selektivna vzreja, ki bi lahko obvladala poligene izzive odpornosti uši. Nazadnje, instrumenti politike, namenjeni spodbujanju ustreznih inovacij, so se velikodušno uporabljali za druge vrste inovacij za reševanje problema uši. Nove tehnologije za selitev so na primer privedle do povečanega zdravljenja ter v zadnjih letih povzročile večji stres in umrljivost. Vendar nobeden od njih ni usmerjen proti glavnim temeljnim vzrokom problema uši lososa (npr. velike monokulture ali občutljive ribe) ali pa so ga izkoriščali nosilci reje. S socialnega in okoljskega vidika bi to lahko paradoksalno privedlo do povečanega povpraševanja po ribah, ki bi bolje izkoriščale selitev, namesto povpraševanja po ribah, ki so odpornejše od uši.