Ribogojnice školjk za ribolov s parangali na morju: pregled oceanografskih in ekoloških interakcij kot podlaga za prihodnje raziskovalne potrebe, politiko in upravljanje

Zaradi naraščajočega števila prebivalstva in potrebe po zaščiti naših oceanov pred prelovom mora družba pridobivati alternativne vire trajnostnih beljakovin. Akvakultura školjk se je v številnih državah hitro razširila in je bila pomembna preskrba z beljakovinami, vendar je bil njen razvoj omejen zaradi konkurence za obalni prostor in s tem povezanih okoljskih vplivov gojenja v obalnih vodah. Razvoj akvakulture na morju bi lahko odpravil take težave. V tem pregledu je povzeta sedanja literatura o ekoloških in oceanografskih interakcijah ribogojnic školjk na morju s parangali, da bi se pojasnile glavne vrzeli v znanju v okviru upravljanja in ohranjanja. Veliki priobalni ribogojni objekti so povezani s hidrodinamiko območja, kar povzroča izkrivljanje pretoka vode in slabljenje toka, nastajanje budic in izkrivljanje stratifikacije vodnih stolpov, kar lahko vpliva na oskrbo s hranili in sestoni ter spremeni razpršenost materialov, biodepozicijo in resuspenzijo, kar posledično posredno vpliva na nosilno zmogljivost sistema ter nazadnje vpliva na okoliško ekologijo in njegove ekosistemske storitve. V študijah ribogojnic školjk na morju se poroča o povečanju biomase ali števila bentoških in pelagičnih organizmov pod vrvmi za školjke in okoli njih v primerjavi z nadzornimi mesti, pri čemer se uporablja struktura za zavetje, pribežališče in odraščanje. Boljše razumevanje medsebojnih vplivov med priobalno akvakulturo in okoljem je ključnega pomena za opredelitev prednostnih nalog, potrebnih za prihodnje raziskave za oblikovanje politik in praks upravljanja, ter njihove vloge v okviru agende za modro rast in kot „drugih učinkovitih ohranitvenih ukrepov, vezanih na posamezno območje“.