Background information

Vrsta gojenih vrst
Glavne morske vrste so oreška (Sparus aurata) in Seabass(Dicentrarchus labrax), Meagre(Argyrosomus regius), veliki amberjak (Seriola dumerilli), špar (Diplodus puntazzo), okati ribon (Pagrus major), mussel (Mytilus spp).
Glavne vrste sladkovodnega ribogojstva v Grčiji so šarenke (Oncorhynchus mykiss), navadni krap (Cyprinus carpio), losos Coho (Oncorhynchus cisutch), jegulja (Anguila anguila) in vrsta spirulina.
Glavne vrste v somornicah (ekstenzivno ribogojstvo v lagunah) so: Mugilidae: (Mugil cephalus, Lisa Ramada, Lisa saliens, Lisa aurata), Gilt-glavni špar (Sparus aurata), Sea bass (Dicentrarchus labrax) in Eel (Anguilla Anguilla).
Viri: 2023, EUMOFA; 2022, STECF; MNSPA; Grčija, osebni kom., 26. januar 2023
Vrsta metode proizvodnje
Po podatkih Eurostata je leta 2 021,98 % grške proizvodnje potekalo v morskih in brakičnih vodah (skoraj v celoti v morskih vodah), ostalo pa v sladki vodi. Glavna uporabljena metoda proizvodnje so bile kletke v morski vodi.
Sladkovodna akvakultura v Grčiji zadeva gojenje vodnih organizmov v kopenskih ribnikih. Poleg tega sta bili nedavno odobreni dve gojilnici kozic vrste Paenaeus monodon (z letno zmogljivostjo 516 ton) in Lithopaeneus vanamei ( z letno zmogljivostjo 100 ton) v zaprtih vodnih sistemih na kopnem tipa bioflok. V Grčiji se šest rastlin mikroalg (Arthrospira spp in Spirulina spp) upravlja tudi v zaprtih rezervoarjih za rastlinjake z letno zmogljivostjo 170 ton, kjer se geotermalna energija uporablja za ogrevanje vode.
Viri: 2023, EUMOFA & MNSPA
Velikost sektorja (proizvodnja in potrošnja)
Trendi (pretekla in prihodnja)
- Povečanje grške proizvodnje akvakulture za 3 % do leta 2025 in 5 % do leta 2030 (nacionalni strateški cilj).
- Krepitev konkurenčnosti in raziskav. Zato je treba spodbujati prenos znanja, inovacij in tehnologije v sektorju ter podpirati diverzifikacijo vrst, tako v smislu prilagajanja podnebnim spremembam kot večje diverzifikacije in konkurenčnosti sredozemske akvakulture.
- Povečanje ekološke pridelave.
Vir podatkov: MNSPA
Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela
- Grčija je največja proizvajalka ribona in brancina v EU ter vodilna sila v širši sredozemski regiji.
- Sladkovodna akvakultura v Grčiji ni zelo razvita, predvsem zaradi majhne razpoložljivosti sladke vode v državi, vendar je posebej pomemben gospodarski sektor za nekatera gorska območja celinske regije.
Vir podatkov: MNSPA
Izzivi in priložnosti
- Izvajanje sedanjega posebnega okvira za prostorsko načrtovanje: Glavna prednostna naloga ostaja določitev območij organiziranega razvoja akvakulture, ki delujejo v okviru upravljalnega organa, od katerih je vsako odobreno s predsedniškim odlokom (6 jih je že izdanih za enako število takih območij). V skladu s sedanjim posebnim prostorskim okvirom so širša območja, primerna za ribogojstvo, že opredeljena in kartirana po vsej Grčiji, ki so receptorji navedenih območij organiziranega razvoja.
- Pregled sedanjega posebnega prostorskega okvira za akvakulturo: Izvajanje skupaj s pregledom in spremembo sedanjega posebnega prostorskega okvira je potrebno za nadaljnji razvoj sektorja (nova dovoljenja, razširitev zmogljivosti, poenostavitev izdajanja dovoljenj, poslovna varnost in boljše upravljanje).
- Promet morske akvakulture v regiji se povečuje. Vendar konkurenčnost malih podjetij ovirajo nizka raven inovacij in posodobitev objektov akvakulture, omejen dostop do raziskav in inovacij ter nizka zmogljivost za diverzifikacijo vrst.
- Podnebnih sprememb.
- Razdrobljene, neorganizirane (in pogosto neobstoječe) tržne strategije.
- Nizka pogajalska moč lokalnih proizvajalcev z velikimi trgovci z ribami.
- Pomanjkanje dostopa do posojil.
- Nezadostna organizacija proizvajalcev.
- Konkurenca proizvodov iz tretjih držav, ki se tržijo po nizkih cenah, vendar jim ni treba izpolnjevati enako strogih standardov kot EU.
- Poenostavitev postopkov in skrajšanje zamud pri dokončanju postopka izdaje dovoljenj.
- Spodbujanje ustrezne trajnostne proizvodnje v akvakulturi v mokriščih/lagonih bi lahko prispevalo tudi k ohranjanju teh ekosistemov, ki tudi blažijo obalno erozijo zaradi podnebnih sprememb.
- Razvoj plavajočih enot na odprtem morju ali drugih vrst proizvodnje z visoko dodano vrednostjo (npr. alg za farmacevtske izdelke) ponuja priložnosti za povečanje konkurenčnosti in donosnosti malih in srednjih podjetij.
- Položaj proizvajalcev v akvakulturi in vrednostne verige v akvakulturi bi bilo mogoče okrepiti s podpiranjem diverzifikacije proizvodov, ustanavljanjem novih organizacij proizvajalcev ter spodbujanjem sodelovanja med proizvajalci, predelavo in distribucijo rib ter tržnimi verigami.
- Da bi povečali konkurenčnost sektorja, bi se lahko spodbujali tudi ukrepi za povečanje družbene sprejemljivosti in izboljšanje podobe ribogojstva.
- Akvakultura lahko tako prispeva k razvoju modre biotehnologije in ponuja številne nove proizvode, kot so farmacevtski ali biokemični encimi. Poleg tega obstajajo tudi možnosti za proizvodnjo biogoriv (alge so obetaven vir), živalske krme, kozmetičnih izdelkov, pa tudi načinov obnove okolja (biorazgradnja).
- Integrirana multitrofična akvakultura (IMTA) je inovativen pristop, pri katerem so stranski proizvodi in odpadki glavnih gojenih organizmov, razpršenih v neposrednem okolju, hranilni medij za vzporedno ali dopolnilno gojenje dodatnih vrst. Te dodatne vrste so lahko vrste, ki odstranijo anorganske (npr. makroalge) ali organske obremenitve (npr. spužve, školjke).
Vir podatkov: MNSPA
Zaposlenost in število podjetij
Število neposredno zaposlenih uslužbencev v obdobju 2016–2018: v morski akvakulturi je 3100 in ocenjuje se, da ni bistvenih sprememb; v sladkovodnem ribogojstvu znaša 250 in se ocenjuje, da ni bistvenih sprememb; pri proizvodnji ribogojskih vrst v laguni je 350.
Vir podatkov: Grški statistični organ, ELSTAT
Multi-annual National Strategic Plans for the development of sustainable Aquaculture
Relevant Authorities
Applicable Legislation
- Zakon št. 4282/2014 o razvoju akvakulture in drugih določbah (Uradni list, serija A, št. 182)
- Zakon št. 4492/2017 „Upravljanje in trženje svežih in pokvarljivih kmetijskih proizvodov ter druge določbe“ (Uradni list, serija A, št. 156)
- Zakon št. 4711/2020 „Poenostavitev okvira za finančne dejavnosti v pristojnosti ministrstva za razvoj podeželja in prehrano ter druge določbe“ (Uradni list, serija A, št. 145)
- Zakon št. 4691/2020 „Ureditve v pristojnosti ministrstva za razvoj podeželja in prehrano za posodobitev in posodobitev kmetijskega sektorja ter druge določbe“ (Uradni list, serija A, št. 108)
- Ministrski sklep št. 133/153983/2018 „Nadomestitev ministrskih sklepov št. 165837/17–12–2009 in 3702/76929/20–6–2013 za urejanje vprašanj v zvezi z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu“, kakor je bila spremenjena, dopolnjena in veljavna (Uradni list, serija B, št. 5158)
- N.D.420/70 „Kodeks ribištva“ (Uradni list, serija A, št. 27)
- Zakon št.740/1987 „Uporaba in zaščita koralnih formacij, voda za razmnoževanje rib, ribogojstvo in druge določbe“ (Uradni list, serija A, št. 221)
- Zakon št. 2040/1992 „Ureditev vprašanj v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo in pravnih oseb pod njegovim nadzorom“ (Uradni list, serija A, št. 70)
- Zakon št. 1650/1986 o varstvu okolja (Uradni list, serija A, št. 160)
- Zakon št..2742/1999 o prostorskem načrtovanju in trajnostnem razvoju (Uradni list, serija A, št. 207)
- Zakon št. 4447/2016 o prostorskem načrtovanju – trajnostni razvoj in druge določbe (Uradni list, serija A, št. 241)
- C.M.D. 31722/4–11–2011 o odobritvi posebnega okvira za prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj akvakulture... (Uradni list, serija B, št. 2505)
- Zakon št. 3199/2003 o „varstvu in upravljanju voda – uskladitev z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta...“ (Uradni list, serija A, št. 280)
- Zakon št. 4014/2011 o izdajanju okoljskih dovoljenj za projekte in dejavnosti... (Uradni list, serija A, št. 209)
- Predsedniški odlok št. 28/2009 o zahtevah za zdravstveni nadzor živali iz ribogojstva in njihovih proizvodov... v skladu z Direktivo Sveta 2006/88/ES in Direktivo Komisije 2008/53/ES, uradni list, serija A, št. 46)
Applicable Procedures
- Okoljevarstveno dovoljenje
- Dovoljenje za akvakulturo:
- Odobritev za obrat in
- Obvestilo o operaciji
National associations and networks
- Zveza grških marikultur
- Grška organizacija proizvajalcev v akvakulturi (HAPO/ELOPY)
- Vsegrška zveza malih in srednjih ribičev
- Združenje ribiških zadrug grških lagunov
- Združenje grških muslimanov in gojiteljev lupinarjev
Relevant Websites
Contact Details
Akvakultura, grško ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano
Angeliki Kallara, direktorica
- Telefonska številka: +30 210 9287 193