Vrsta gojenih vrst

Šarenke (Oncorhynchus mykiss), evropske bele ribe (Coregonus lavaretus), Pikeperch (Sander lucioperca), morske postrvi (Salmo trutta), arktične šare (Salvelinus aplinus) in Sturgeon (Acipenseridae). Ameriška postrv in bela riba sta vrsti, ki se večinoma proizvajata.  

^{Vir podatkov: 2022, EUMOFA; 2022, STECF; Finska, osebni kom., 13. januar 2023}

Vrsta metode proizvodnje

Leta 2 021,79 % finske proizvodnje je bilo v somornici, 21 % pa v sladki vodi. Leta 2019 so bile uporabljene naslednje glavne proizvodne metode:

Preostanek je bil gojen z drugimi metodami, za katere ni na voljo nobenih podrobnosti. 

Velikost sektorja (proizvodnja in potrošnja)

^{Vir podatkov: 2022, Luke; 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

• Na Finskem je akvakultura ključni del ribiškega sektorja in sistematično si prizadeva za njegovo ponovno vzpostavitev trajnostne rasti. Pomemben napredek v zadnjih letih so bili lokacija ribogojstva na območjih odprtega morja, znatna prizadevanja na področju ponovnega kroženja vode ali gojenja RAS ter potekajoči industrijski dialog za razvoj sektorja. Poleg tega si sektor prizadeva za krožno gospodarstvo z večjo uporabo baltske krme iz sleda in papaline.
• Konkurenčno okolje, ki spodbuja rast: Zakonodaja in upravljanje za podporo trajnostni rasti in prenovi ter financiranje, raziskave in razvoj ter dobro delujoč sistem izobraževanja in usposabljanja so ključni elementi konkurenčnega okolja.
• Trajnostnost in odgovornost: Okoljska in socialna trajnost ribogojne proizvodnje je temeljni pogoj za ukrepanje. Rast ribogojstva mora biti skladna z obveznostmi glede kakovosti vode in okoljskimi obveznostmi ter drugimi okoljskimi cilji. Finski sektor je sprejel pomembne ukrepe za zmanjšanje obremenitve s hranili in trenutno predstavlja le manj kot 2 % obremenitve s hranili na Finskem.
• Dobrobit in zdravje rib: Pomembno je zagotoviti dobro počutje rib, saj lahko celo en sam neuspeh resno ogrozi ugled sektorja. Razviti in izvajati program za zagotavljanje dobrobiti rib in povečanje znanstvenih spoznanj o njih.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Akvakultura ima osrednji del ribiške industrije na Finskem in ima potencial za trajnostno povečanje proizvodnje. Finns porabi večji delež uvoženih rib v primerjavi z domačimi ribami. To ravnovesje je treba izboljšati s trajnostnim povečanjem proizvodnje v akvakulturi.
• V regiji Aland: ribogojstvo kot pomemben gospodarski sektor za trajnostni razvoj Ålandskih otokov. Industrija ustvarja delovna mesta in prispeva k uspešnemu otočju.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

Na Finskem je bilo leta 2021 237 podjetij za akvakulturo.

Število oseb, ki delajo/leto neposredno v ribogojstvu na celinski Finski, je bilo 170 oseb (732 posredno) in v regiji Aland: 47 (2017). 

^{Vir podatkov: 2022, Luke; MNSPA}

• Zakon o varstvu okolja (Zakon o varstvu okolja)
• Zakon o postopku presoje vplivov na okolje (Zakon o postopku presoje vplivov na okolje)
• Zakon o registraciji ribiških plovil in plovil za ribogojstvo, ki delujejo na morju 

Zakonodaja Ålandskih otokov: 

• Zakon o vodah province Åland (ÅFS 1996:61)
• Deželni odlok (2007: 57) o gojenju šarenk in lososa v topli.
• Zakon Ålanda (2008: 124) o varstvu okolja.
• Zakon Ålanda (2018: 31) o presoji vplivov na okolje in presoji vplivov na okolje.
• Uredba province (2018: 33) o presoji vplivov na okolje in presoji vplivov na okolje.
• Zakon Ålanda (2018: 83) o obogatitvi nacionalnega zakona o odpadkih.
• Zakon Ålanda (1990: 32) o obogatitvi nacionalnih zakonov o kemikalijah v provinci Åland.  

Okoljevarstvena dovoljenja: Dovoljenja izdaja regionalna državna upravna agencija na celinski Finski, na Ålandskih otokih pa Agencija za varstvo okolja in zdravja (ÅMHM): Na celinski Finski dovoljenja temeljijo na količini hranil, dodanih s krmo, ali neto obremenitvi s hranili. Okoljska dovoljenja družbe Åland za akvakulturo se urejajo na podlagi neto obremenitve s hranili.