Vrsta gojenih vrst

Modroplavuti tun (Tunnus thynnus), šparglji (Sparus aurata). Direktorat za akvakulturo je gojil alternativne vrste rib, kot so Meagre (Argyrosomusregius), morski špar(Diplodus sargus), European Sea bass(Dicentrarchus labrax)in veliki amberjack (Seriola dumerili). 

^{Viri: 2023, EUMOFA; MNSPA}

Vrsta metode proizvodnje

Na Malti se akvakultura izvaja v morju in somornicah. Po navedbah združenja Eurostar so bile v letu 2021 uporabljene naslednje glavne proizvodne metode:

Malteška ribogojna industrija je v celoti odvisna od morskih virov in je razdeljena na dva ločena sektorja:  

• ribogojstvo na podlagi ulova (CBA) atlantskega modroplavutega tuna (Tunnus thynnus).
• vrsta zaprtega kroga (CCS), zlasti špar (Sparus aurata) in brancina(Dicentrarchus labrax).  

 Komercialna proizvodnja teh sistemov CBA in CCS se izvaja izključno v sistemih za gojenje plavajočih kletk. 

Glede na velik pomen uvoza zamrznjenih rib, ki se verjetno uporabljajo neposredno kot hrana za ribe v malteški industriji pitanja modroplavutega tuna, razpoložljivi podatki in informacije za Malto ne omogočajo natančnih ocen.

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

• Konkurenčnejši in odpornejši sektor akvakulture, ki se razvija v ravnovesju z dobrimi okoljskimi praksami in družbenimi pričakovanji.
• Zagotavljanje poenostavljenih in manj birokratskih postopkov upravljanja, ki spodbujajo pregledne in odgovorne prakse za javnost in komercialna podjetja v industriji.
• Direktorat za akvakulturo vlaga v trajnostne strategije za proizvodnjo. Ti vključujejo zlasti integrirano večtrofično akvakulturo (IMTA), predvsem za sisteme ribjih nevretenčarjev, ter akvaponiko, ki uporablja orjaški oreh in nižje trofične organizme, vključno s polihaeteti, halofiti in makroalge, vključenimi v sistem ponovnega kroženja.  

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Sektor akvakulture na Malti ima precejšnjo socialno-ekonomsko vrednost in potencial, saj povečuje splošno gospodarsko diverzifikacijo, prispeva k ustvarjanju delovnih mest, zagotavlja dragocene prihodke od izvoza in prispeva k trgovinskemu primanjkljaju EU za ribiške proizvode.
• Leta 2020 je dodana vrednost malteškega sektorja akvakulture znašala 217,5 milijona EUR, od tega 91 % iz gojenja tuna, 8 % iz zajemanja in shranjevanja CO2, 1 % pa iz drugih proizvodov/prihodkov.
• Industrija tuna je postala ena glavnih izvoznic ribjih proizvodov na otoku, in sicer na Japonsko kot zamrznjeni proizvod za trgovino s sušijem in sasimijem.
• Namesto tega se je proizvodnja CCS v zadnjih letih znatno zmanjšala. Te spremembe so posledica tržnih nihanj in različnih proizvodnih strategij gospodarskih subjektov. Skoraj vsa proizvodnja CCS se v Evropo in Severno Afriko izvaža kot celota, brez drobovja/brez drobovja.
• Malteška akvakultura je pomemben gospodarski sektor s pozitivnim potencialom rasti, njena pričakovana širitev pa temelji na morebitni opredelitvi novih območij akvakulture, ki se bodo uporabljala za CCS in druge nove vrste, ter na doseganju cilja proizvodnje CCS v višini 5000 ton poleg proizvodnje tuna do leta 2030. Predvideva se, da bo industrija do leta 2030 povečala neposredna in posredna delovna mesta za do 25 %, bruto dodana vrednost malteškemu gospodarstvu pa bo znašala približno 70 milijonov EUR. 

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

7 nosilcev dejavnosti v ribogojstvu

^{Vir podatkov: MNSPA}

• CAP 425 – Zakon o ohranjanju in upravljanju ribištva
• S.L. 425.02 – Predpisi o trgu rib
• S.L. 425.03 – Odredba o omejitvi Tunny Fish (uvoz)
• S.L. 425.05 – Uredba o plačilih za storitve ribištva in akvakulture
• S.L. 425.12 – Predpisi o ribogojnih dejavnostih
• L.N. 157/2017 – predpisi o ribogojskih dejavnostih, 2017
• S.L. 425.13 – Predpisi o ulovu modroplavutega tuna
• Zakon o varstvu okolja (SKP. 549)
• Okvirna uredba o morski politiki (S.L. 549.62)
• Okvirna pravila vodne politike (S.L. 549.100)
• Zakon o veterinarskih storitvah (CAP 437)
• Zakon orazvojnem načrtovanju (SKP. 552)  

V letu 2020 so bile za okrepitev upravne in regulativne zmogljivosti DFA in za odraz dodatne spodbude za sektor akvakulture objavljene naslednje zakonodajne spremembe: 

• L.N. 431/2020 – Predpisi o plačilih za storitve ribištva in akvakulture (sprememba)
• L.N. 188/2020 Predpisi o ribogojnih dejavnostih (sprememba)
• L.N. 189/2020 – Predpisi o ulovu in akvakulturi modroplavutega tuna (sprememba) 

• Operativno dovoljenje za akvakulturo
• Okoljsko dovoljenje
• Polno dovoljenje za razvoj

Zveza malteških proizvajalcev v akvakulturi (FMAP)