FAQ

Da, to je izvedljivo, vendar še vedno obstajajo tehnični, inženirski in stroškovni izzivi. Prihodnji razvoj akvakulture na morju ali izpostavljene oceanske akvakulture bo odvisen od tehnologije, ki se uporablja za premagovanje skrajnih razmer oceanskega podnebja, logističnih težav pri vnosu krme in drugih vložkov v ribogojnico, razvoja delovnih platform na morju in daljinskega nadzora platform na internetu stvari za komunikacijo in upravljanje platform s sistemi optimizacije, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Integrirana večtrofna akvakultura (IMTA) je vrsta akvakulture, pri kateri se več vodnih vrst z različnih trofičnih ravni (npr. ribe, morske alge, lupinarji ali drugi nevretenčarji) goji v neposredni bližini istega proizvodnega sistema, da se izboljša učinkovitost, zmanjša količina odpadkov in zagotovijo ekosistemske storitve, kot je bioremediacija.

Strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 spodbujajo IMTA, med drugimi vrstami akvakulture, ki so najbolj koristne za okolje in podnebje.

IMTA lahko zajema številne različne vrste sistemov akvakulture, kot so kopenski ribogojni sistemi (npr. ribniki) in sistemi mrežnih ograd (npr. kombinacija gojenja rib s sistemi zunaj dna in sistemi na dnu za školjke in proizvodnjo morskih alg). Vendar je cilj vedno povečati okoljsko trajnostnost, gospodarsko stabilnost in družbeno sprejemljivost v okviru celostnih pristopov krožnega gospodarstva.

Sistemi IMTA krepijo trajnostnost akvakulture z posnemanjem naravnih ciklov hranil. V teh sistemih organske snovi, ki jih ne uporablja ena vrsta, kot so ribe, postanejo vir za druge, kot so morske alge in mehkužci, ki uporabljajo hranila za rast. Učinkovitost sistema je odvisna od okoljskih dejavnikov, kot so ravni hranil na območju, razpoložljivost hrane in hidrodinamika.

Pri sprejetju IMTA še vedno obstaja več izzivov. V skladu z zakonodajo EU na primer živali iz akvakulture ne morejo biti krma za odpadke, kar pomeni, da veljavni pravni okvir razveljavlja modele, v katerih se ribe kombinirajo z nekaterimi precejalniki in vrstami detritivorjev (nizkotrofne vrste, kot so školjke in morske kumare), ki reciklirajo hranila iz rib, ki se ne zaužijejo, in iztrebke. Za oceno in reševanje teh izzivov EU financira več projektov v zvezi z IMTA, kot sta Astral (https://www.astral-project.eu/ ) in AquaVitae (https://aquavitaeproject.eu/).

Leta 2020 je proizvodnja akvakulture v EU dosegla skupaj 1,2 milijona ton v vrednosti 3,9 milijarde EUR. Takrat so bile glavne vrste v akvakulturi morske školjke (19 % celotne proizvodnje EU), šarenke (17 %), modre školjke (11 %), pacifiške ostrige (9 %), orjaški ribon (8 %), sredozemske školjke (7 %), brancina (7 %), navadni krap (7 %) in navadni tun (3 %). Teh devet vrst predstavlja 87 % teže celotne proizvodnje v akvakulturi v EU (STECF 22–17-EU).

Proizvodi iz akvakulture EU se proizvajajo v skladu z visokimi standardi kakovosti in trajnostnosti, saj obstaja obsežna zakonodaja EU, ki zajema različna vprašanja, ki jih morajo upoštevati proizvajalci v akvakulturi (npr. zakonodaja o zdravju in dobrem počutju živali, varnosti hrane, varnosti krme, veterinarskem zdravljenju, kakovosti vode, zakonodaji o vnosu tujerodnih ali lokalno neprisotnih vrst itd.).

V zvezi s tem potekajo raziskave. V projektu „Diversify“, ki ga financira EU, so bile na primer opredeljene vrste, ki so najpomembnejše za povečanje proizvodne diverzifikacije evropskega ribogojnega mesa (Argyrosomus regius), velikega amberjaka (Seriola dumerilii), smuča (Sander lucioperca), atlantskega morskega lista (Hippoglossus hippoglossus), ribjih rib (Polyprion americanus), sivih mulletov (Mugil cephalus). Drugi projekti, ki jih financira EU, preučujejo tudi možnosti za nadaljnjo diverzifikacijo vrst, vključno z nizkotrofnimi vrstami (glej AquaVitae (https://aquavitaeproject.eu/). Diverzifikacijo je treba izvajati ob priznavanju povpraševanja na trgu in mednarodne trgovine s proizvodi iz vodnega življa.

Alge imajo velik potencial, vendar je proizvodnja v Evropi trenutno še vedno nizka. Komisija je leta 2022 sprejela sporočilo „Za močan in trajnosten sektor alg v EU“, tako imenovano pobudo EU za alge(https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_22_6899), katere cilj je izkoristiti potencial alg v Evropski uniji. V sporočilu je predlagala 23 ukrepov, da bi industriji zagotovila priložnost, da se razvije v trdno, trajnostno in regenerativno gospodarsko panogo, ki bi zadostila naraščajočemu povpraševanju. Cilj evropske platforme deležnikov za alge EU4Algae (https://maritime-forum.ec.europa.eu/en/frontpage/1727) je pospešiti razvoj evropske industrije alg ter spodbujati uporabo alg za prehrano in druge namene med potrošniki in podjetji v EU.

Proizvodi iz akvakulture predstavljajo 27 % porabe hrane iz vodnega življa (ribogojstvo in ribištvo) v EU. Proizvodi iz akvakulture EU predstavljajo 26 % proizvodov, proizvedenih v sektorju hrane iz vodnih virov (ekstrakcijski ribolov in akvakultura). Delež proizvodov iz akvakulture, porabljenih v EU, ki izvirajo iz akvakulture EU, znaša 37,5 % (bilanca preskrbe, EUMOFA 2022, https://www.eumofa.eu/supply-balance).

Skupna ekološka akvakultura na ravni EU v letu 2020 je ocenjena na 74.032 ton, kar predstavlja 6,4 % celotne proizvodnje akvakulture v EU (ekološka akvakultura v EU, EUMOFA 2022, https://www.eumofa.eu/documents/20178/432372/Organic+aquaculture+in+the…).

V EU-27 so najpomembnejše države Španija, Francija, Grčija, Italija in Poljska s 70 % ribogojne proizvodnje.

Države, ki največ prispevajo k evropski proizvodnji (EEA39), so Norveška (približno 46 % celotne evropske proizvodnje), sledijo Španija, Turčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Grčija. Teh sedem držav predstavlja 90 % celotne ribogojne proizvodnje v Evropi. (FAO 2022).

V primerjavi z rastjo akvakulture na svetovni ravni je proizvodnja EU skoraj stagnirala.

Stopnja rasti ribjega ribogojstva v EU-27 je od leta 2000 izjemno nizka, saj se ribja akvakultura povečuje za 1,1 % na leto (povprečna letna rast), vrste mehkužcev pa 2,8 %. Če se vključita Norveška in Turčija, se skupni znesek poveča na 4 %. Povprečna letna rast ribje akvakulture na svetovni ravni znaša 4,3 %. (FAO, 2022, https://www.fao.org/fishery/en/topic/166235).

Precizna akvakultura je tehnološko izpopolnjen pristop v sektorju akvakulture, namenjen vključevanju naprednih orodij in metodologij za povečanje avtonomije pri spremljanju biotskih in abiotskih spremenljivk v objektih ter spodbujanju učinkovitejšega upravljanja ribogojnic. Cilj je dvigniti standarde dobrega počutja živali, ublažiti vplive na okolje in povečati ekonomsko upravičenost objektov akvakulture. Precizna akvakultura je namenjena opolnomočenju proizvajalcev za učinkovitejše spremljanje in dokumentiranje bioloških procesov, ki so neločljivo povezani z njihovimi objekti, za katero je značilno povezovanje najsodobnejših tehnologij senzorjev, metodologij statistične analize in naprednih tehnologij umetne inteligence.