Integrirana večtrofna akvakultura (IMTA) je vrsta akvakulture, pri kateri se več vodnih vrst z različnih trofičnih ravni (npr. ribe, morske alge, lupinarji ali drugi nevretenčarji) goji v neposredni bližini istega proizvodnega sistema, da se izboljša učinkovitost, zmanjša količina odpadkov in zagotovijo ekosistemske storitve, kot je bioremediacija.
Strateške smernice za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 spodbujajo IMTA, med drugimi vrstami akvakulture, ki so najbolj koristne za okolje in podnebje.
IMTA lahko zajema številne različne vrste sistemov akvakulture, kot so kopenski ribogojni sistemi (npr. ribniki) in sistemi mrežnih ograd (npr. kombinacija gojenja rib s sistemi zunaj dna in sistemi na dnu za školjke in proizvodnjo morskih alg). Vendar je cilj vedno povečati okoljsko trajnostnost, gospodarsko stabilnost in družbeno sprejemljivost v okviru celostnih pristopov krožnega gospodarstva.
Sistemi IMTA krepijo trajnostnost akvakulture z posnemanjem naravnih ciklov hranil. V teh sistemih organske snovi, ki jih ne uporablja ena vrsta, kot so ribe, postanejo vir za druge, kot so morske alge in mehkužci, ki uporabljajo hranila za rast. Učinkovitost sistema je odvisna od okoljskih dejavnikov, kot so ravni hranil na območju, razpoložljivost hrane in hidrodinamika.
Pri sprejetju IMTA še vedno obstaja več izzivov. V skladu z zakonodajo EU na primer živali iz akvakulture ne morejo biti krma za odpadke, kar pomeni, da veljavni pravni okvir razveljavlja modele, v katerih se ribe kombinirajo z nekaterimi precejalniki in vrstami detritivorjev (nizkotrofne vrste, kot so školjke in morske kumare), ki reciklirajo hranila iz rib, ki se ne zaužijejo, in iztrebke. Za oceno in reševanje teh izzivov EU financira več projektov v zvezi z IMTA, kot sta Astral (https://www.astral-project.eu/ ) in AquaVitae (https://aquavitaeproject.eu/).