Ali lahko gojenje morskih alg igra vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje?

Akvakultura morskih alg, ki je najhitreje rastoča komponenta svetovne proizvodnje hrane, ponuja številne priložnosti za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ribogojnice z morskimi algami sproščajo ogljik, ki se lahko zakopava v usedlinah ali izvozi v globoko morje, zato delujejo kot ponor CO2. Poljščina se lahko v celoti ali delno uporabi tudi za proizvodnjo biogoriv, pri čemer potencialna zmogljivost za zmanjšanje emisij CO2 v smislu preprečenih emisij iz fosilnih goriv znaša približno 1500 ton CO2 km-2 leto-1. Akvakultura morskih alg lahko prispeva tudi k zmanjšanju emisij iz kmetijstva z izboljšanjem kakovosti tal, ki nadomešča sintetična gnojila in kadar je vključena v krmo goveda, ter z zmanjšanjem emisij metana iz goveda. Akvakultura morskih alg prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z dušelno energijo valovanja in zaščito obrežja ter z zvišanjem vrednosti pH in oskrbo voda s kisikom, s čimer lokalno zmanjšuje učinke zakisljevanja oceanov in deoksigenacije. Vendar je obseg za razširitev ribogojstva morskih alg omejen z razpoložljivostjo primernih območij in konkurenco za primerna območja z drugimi uporabami, inženirskimi sistemi, ki se lahko spopadajo s grobimi razmerami na morju, in vse večjim povpraševanjem na trgu po proizvodih morskih alg. Kljub tem omejitvam je mogoče optimizirati kmetijske prakse na področju morskih alg, da se čim bolj povečajo koristi za podnebje, kar lahko ob ekonomskem nadomestilu izboljša dohodek kmetov z morskimi algami.