Rast rib kostnic v svetovni akvakulturi odprtega oceana v okviru podnebnih sprememb

Proizvodnja v akvakulturi naj bi se razširila s kopenskih dejavnosti na odprte oceane, saj se povečuje povpraševanje po morski hrani in konkurenca za vnose v kopensko akvakulturo, kot sta sladka voda in primerna zemljišča. V nasprotju s proizvodnjo na kopnem je akvakultura odprtega oceana omejena z oceanografskimi dejavniki, kot so trenutne hitrosti in temperatura morske vode, ki so časovno in prostorsko dinamični in jih ni mogoče zlahka nadzorovati. Zato je potencial akvakulture na morju za povečanje proizvodnje morske hrane povezan s fizičnim stanjem oceanov. Zaradi fizikalnih, bioloških in tehnoloških omejitev uporabljamo nov prostorski model za oceno potenciala akvakulture rib odprtega oceana na svetovni ravni. Potencial rasti rib pri treh vrstah iz akvakulture, ki predstavljajo različne termične atlantske lososa (Salmo salar), orjaški ribon (Sparus aurata) in cobia (Rachycentron canadum), se primerja med vrstami in regijami ter s podnebnimi spremembami na podlagi rezultatov visoko ločljivega svetovnega podnebnega modela. Na svetovni ravni je veliko območij, ki so fizično primerna za rast rib in potencialno širitev nastajajoče ribogojne industrije. Učinki podnebnih sprememb se med vrstami in regijami razlikujejo, vendar se bodo stopnje rasti na območjih z obstoječimi ribogojnimi panogami verjetno povečale. Na območjih, kjer se zaradi podnebnih sprememb zmanjša stopnja rasti, lahko prilagoditveni ukrepi, kot je selektivna reja, verjetno izravnajo morebitne proizvodne izgube.