Prihodnji socialno-politični scenariji za vodne vire v Evropi: Operativni okvir za projekte akvakulture

Podnebne spremembe v vodnem okolju so že začele vplivati na komercialno najpomembnejše vrste rib in lupinarjev v evropskem sektorju akvakulture. Poleg sprememb kakovosti in temperature vode, ki lahko neposredno vplivajo na proizvodnjo rib s spreminjanjem zdravstvenega stanja, rasti in/ali preusmeritve krme, se sektor akvakulture sooča tudi z negotovo prihodnostjo v smislu proizvodnih stroškov in donosa. Razpoložljivost ključnih sestavin za hrano za ribe (beljakovine, omega-3 maščobne kisline) na primer ne bo odvisna le od prihodnjih podnebnih sprememb, temveč tudi od družbenih in političnih dejavnikov, kar bo vplivalo na stroške krme. Tudi prihodnji stroški energije, ki so še en glavni izdatek za ribogojnice, bodo odvisni od različnih dejavnikov. Nazadnje, možnosti trženja in subvencije bodo imele velik vpliv na prihodnjo donosnost akvakulture. Na podlagi okvira štirih socialno-političnih scenarijev, razvitih v okviru projekta EU Obzorje 2020 za podnebne spremembe in evropske vodne vire (CERES), smo opredelili, kako bi se lahko ti ključni dejavniki za sektor akvakulture v prihodnosti spremenili. Nato uporabimo te scenarije za napoved, kako podnebne spremembe ter družbeni in gospodarski trendi vplivajo na donosnost evropske akvakulture sredi stoletja (2050). Sodišče je uporabilo uveljavljen pristop primerjalne analize, da bi primerjalo sedanjo in prihodnjo gospodarsko uspešnost „tipičnih kmetij“ v izbranih evropskih proizvodnih regijah v okviru vsakega od scenarijev, imenovanih „svetovni trgi“, „nacionalna podjetja“, „globalna trajnostnost“ in „lokalno ukrepanje“. Ti scenariji so delno temeljili na posebnem poročilu IPCC o okviru za scenarije emisij in njihovih reprezentativnih poteh koncentracije ter splošno uporabljanih skupnih socialno-ekonomskih poteh. Ti scenariji so v nasprotju z lokalnim in mednarodnim poudarkom na odločanju, večjimi in manj resnimi okoljskimi spremembami ter različnimi posledicami za proizvajalce zaradi prihodnjih cen primarnih proizvodov, gotovinskih donosov in stroškov. Donosnost tipičnih kmetij do sredine stoletja je bila najbolj občutljiva na prihodnji razvoj stroškov krme, gibanja cen donosa in možnosti trženja, v nasprotju z neposrednim učinkom podnebnih sprememb v okolju. Ti rezultati so lahko podlaga za načrtovanje prilagajanja evropskega sektorja akvakulture. Poleg tega uporaba doslednih scenarijev, vključno z družbeno in gospodarsko razsežnostjo, olajšuje regionalno in globalno primerjavo nasvetov glede prilagajanja v sektorjih modre rasti in med njimi.