Spodbujanje prostorske učinkovitosti v morskem prostoru v družbeno trajnostnem načinu: Učna spoznanja iz mehke ocene večnamenske uporabe v Sredozemlju

Zaradi vse večjega povpraševanja po morskem prostoru in prizadevanju za pomorsko „prostorsko učinkovitost“ je potrebna večnamenska uporaba (MU) za bolj ali manj združljivo uporabo morja. V tem dokumentu se v Grčiji ocenjuje potencial mehke MU, ki vključuje mali ribolov, turizem in ohranjanje narave v zvezi z zavarovanimi morskimi območji, ki se pogosto pojavljajo v bazenu Sredozemskega morja. Kljub dejstvu, da koncept MU še ni vključen niti v zakone o pomorskem prostorskem načrtovanju niti v strateške dokumente politike, predvsem zaradi prevlade kopenskih prostorskih načrtov, ki dajejo prednost izključnim pravicam zelo konkurenčnih in ekspanzivnih pomorskih dejavnosti (npr. akvakulture), jo lokalne skupnosti vse pogosteje izvajajo kot socialno-ekonomski instrument (ribolovni turizem), ki je lahko tudi občasno usmerjen v ohranjanje narave. Po analizi gonilnih sil, dodanih vrednosti, ovir in negativnih učinkov (Dabi) je bil ugotovljen spekter izzivov/omejitev in priložnosti za uporabo memoranduma o soglasju, ki se preučuje, razvrščenih v socialno-ekonomske, okoljske, politično-regulativne in tehnološke dejavnike, ki lahko omogočijo ali ogrozijo to enoto v grških morjih. V dokumentu je ugotovljeno, da obstaja ogromen potencial za navedeni razvoj MU na območjih, odvisnih od ribištva, v skladu z dolgoletno tradicijo malega ribolova, ki je kljub upadu še vedno ena najpomembnejših med tistimi, ki se izvajajo na obalnem območju ter v oddaljenih in otoških skupnostih, kar v bistvu opredeljuje njihovo posebno družbeno in kulturno identiteto. Poleg tega ima mali ribolov majhen vpliv na okolje, turisti in lokalne skupnosti pa postopoma postajajo vse bolj usmerjeni v ohranjanje. Zato je poudarjena kot orodje za trajnostno rabo morskega prostora, ki podpira agendo za modro rast ter ponovno povezuje naravni in kulturni kapital na morju, s čimer se na novo opredeli tudi vloga ribičev, ki lahko pod pravičnimi pogoji postanejo zagovorniki morske biotske raznovrstnosti in ključni akterji za trajnostno upravljanje ribjih staležev in ekosistemov na zavarovanih območjih.