Upoštevanje vrzeli v dobrobiti rib: Neizkoriščen potencial delavcev v ribogojnicah

Dobrobit gojenih rib je pogosto manj zaskrbljujoča kot dobrobit drugih rejnih živali, saj ribe niso splošno razvrščene kot čuteča bitja. Na Norveškem so gojene ribe in druge živali za rejo pravno zaščitene z istimi zakoni. Poleg tega je zakonodajalec opredelil številne spremembe v zvezi z akvakulturo, vključno z obveznimi tečaji za dobrobit ribogojcev, ki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju dobrobiti živali, tudi glede upoštevanja izzivov v zvezi z dobrobitjo živali v proizvodnem procesu. Ta članek uporablja tečaje za dobrobit rib kot območje, na katerem se poizveduje o splošnem razumevanju dobrobiti rib v norveški ribogojstvu. Poudarek je zlasti na zaposlenih v ribogojnicah, njihovih izkušnjah z vprašanji, povezanimi z dobrobitjo, in protislovjih pri njihovem vsakodnevnem delu ter na boju za odgovorno ravnanje v akvakulturi. V članku je z opazovanjem udeležencev na tečajih o dobrobiti ter razgovori in pogovori z delavci v ribogojnicah podrobno opisano, kako se izzivi doživljajo „na terenu“ in kako bi bilo mogoče uporabiti izkustveno znanje delavcev v ribogojnicah za izboljšanje splošne dobrobiti gojenih rib.