Zagotavljanje trajnostnosti akvakulture zunaj ribogojnice

V tem dokumentu je proučen pojav oblik zagotovil „onkraj kmetij“ v sektorju akvakulture, namenjenih povečanju vključevanja malih kmetov in povečanju okoljske trajnostnosti. Analiza razkriva „spekter zagotovila“, ki predstavlja nasprotujoče si ravni zaupanja v trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Na eni strani se pojavljajo poskusi spodbujanja samougotovljenih modelov zagotovil z notranjim preverjanjem, ki pomenijo vse večje zaupanje v zmožnost udeležencev, da organizirajo trajnostne izboljšave, ki presegajo posamezne kmetije. Drugi, bolj prevladujoč konec tega spektra pa so zapolnjeni s predpisanimi in zunanjimi preverjenimi modeli zagotovil, ki zahtevajo visoko raven zagotovila, ki temelji na kontrolah, kar kaže na nezaupanje v trajnostne prakse, ki presegajo posamezne kmetije. V dokumentu je ugotovljeno, da je treba za povečanje trajnostnosti poleg modelov zagotavljanja kmetijskih gospodarstev preseči omejitve predpisanega zagotovila z iskanjem bistveno novih načinov zaupanja kmetov in njihovih lokalnih partnerjev v svetovni agroživilski sistem.