Doseganje trajnostne akvakulture: Zgodovinske in sedanje perspektive ter prihodnje potrebe in izzivi

Pomembne operativne spremembe, ki so postopoma izenačene, in novi pristopi, ki se razvijajo kot del prehoda na trajnostne intenzivne ribogojne proizvodne sisteme, so predstavljeni v zgodovinskih, sedanjih in prihodnjih perspektivah. Še naprej se uresničuje izboljšana okoljska in gospodarska trajnost, ki temelji na večji učinkovitosti proizvodnje. Zato akvakultura še naprej zmanjšuje svoj ogljični odtis z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Zdaj se uporabljajo ali ocenjujejo manjša uporaba sladkovodnih in kopenskih virov na proizvodno enoto, izboljšane prakse upravljanja krme ter boljše poznavanje potreb po hranilih, učinkovitih krmnih sestavin in dodatkov, udomačenosti vrst in novih načinov kmetovanja. Uspešna širitev morskih vrst v kulturo, tako na morju kot na obali, ponuja potencial za znatno povečanje trajnostne intenzivne ribogojne proizvodnje skupaj z integracijskimi prizadevanji za povečanje učinkovitosti, kar bo prispevalo predvsem k zadovoljevanju vse večjega svetovnega povpraševanja po beljakovinah in potrebah po prehranski varnosti.