• V morskem ribogojstvu je postopek odobritve zapleten postopek, ki lahko v povprečju traja 30 in 33 mesecev v celinski ribogojstvu.
• Pomanjkanje predvidljivosti in pravne varnosti. Predvidljivost", ki se razume kot dosledna uporaba predpisov in preglednost v postopku odločanja, je še posebej pomembna za akvakulturno dejavnost v zvezi z uporabo prostora, podaljšanjem dovoljenj in pravico do dostopa do vode.
• Neučinkovitost pri oblikovanju politik in strategij povzroča težave pri razvoju dejavnosti, tako pri javnih kot zasebnih akterjih.
• Omejitve pri poznavanju najboljših lokacij lahko ogrozijo financiranje novih projektov in oslabijo umestitev dejavnosti v druga orodja upravljanja.
• Pomanjkanje pravnih in/ali nejasnih postopkov za razglasitev območij; nizka uporaba orodij za zmanjšanje bremen in poenostavitev postopkov na območjih.
• Težave pri ohranjanju sledljivosti v celotni tržni verigi.
• Majhen delež proizvajalcev v akvakulturi, povezanih z organizacijami proizvajalcev.
• Težave pri pravilnem položaju proizvodov iz ribogojstva na trgih.
• Velik gospodarski vpliv zaradi bolezni živali in nezadostno znanje o dobrobiti živali.
• Pomanjkanje celostne in globalne vizije okoljskega spremljanja
• Zapletenost prilagajanja dejavnosti učinkom podnebnih sprememb.
• Nezadosten inovacijski potencial podjetij. Potreba po uskladitvi ukrepov v znanstvenem sektorju.
• Izzivi na področju hrane in prehrane, zdravja in dobrobiti živali, genetike in fiziologije, diverzifikacije, inženirstva, upravljanja in akvakulture 4.0, okoljskih vidikov, podnebnih sprememb, socialno-ekonomskih vidikov, kakovosti, sledljivosti in varnosti hrane.
• Pomanjkanje kakovosti informacij, pridobljenih zaradi neskladij med pridobljenimi informacijami in dejanskimi potrebami po informacijah.
• Nizka raven znanja o ribogojnem sektorju med splošnim prebivalstvom. Potreba po več pobudah za obveščanje o ribogojnih dejavnostih in njihovo spodbujanje.
• Pomanjkanje zaupanja v potencial akvakulture za lokalni razvoj in v izkoriščanje sinergij z drugimi dejavnostmi, kar pomeni izgubo priložnosti za diverzifikacijo virov dohodka. 

• Potreba po razvoju strategij za izvajanje evropskih politik in zgodnje vključevanje ribogojstva v prednostne strategije na drugih področjih je priložnost za oblikovanje učinkovitih in realističnih strategij.
• Pomorsko prostorsko načrtovanje za akvakulturo je lahko orodje za podporo sektorskemu načrtovanju, izboljšanje pravne varnosti ter prispevanje k pričakovanjem sektorja glede rasti in ustvarjanju delovnih mest v akvakulturi.
• Novi sistemi sledljivosti so odlična priložnost za olajšanje postopkov za proizvajalce ter izboljšanje preglednosti in prepoznavnosti ukrepov uprave.
• Visoka raven porabe vodnih proizvodov na prebivalca v Španiji ponuja priložnost za napredek pri diverzifikaciji oskrbe in povečanju vrednosti nacionalnih proizvodov.
• Obstoj različnih vrst podjetij lahko omogoči dajanje na trg zelo različnih proizvodov in pomaga španskemu ribogojstvu pri soočanju z različnimi izzivi, ki jih prinaša internacionalizacija trgov in trgov v vzponu.
• Povečanje povpraševanja po trajnostnih in lokalnih proizvodih ter povečanje porabe ekoloških proizvodov sta tudi priložnost za proizvajalce.
• Finančna podpora FEMP-FEMPA je dragoceno orodje za soočanje z vsemi izzivi, ki so pred nami.
• Regulativni razvoj na področju zdravja živali ali zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter orodja za nadzor odpornosti na antibiotike bodo prispevali k izboljšanju upravljanja zdravja v akvakulturi.
• Izboljšana orodja za spremljanje kakovosti vode v okviru novega hidrološkega načrtovanja bodo zelo koristna za izboljšanje kakovosti vode v ribogojstvu.
• Ustanovitev nacionalnega referenčnega centra za dobrobit živali je lahko koristno orodje za izboljšanje znanja in usklajevanja med upravami in s sektorjem na področju dobrobiti rib.
• Nekatere spremembe ali izboljšave regulativnega okvira, ki se uporablja za akvakulturo, lahko ustvarijo nove priložnosti za izboljšanje trajnosti dejavnosti.
• Drugi nacionalni načrt za prilagajanje podnebnim spremembam za obdobje 2021–2030 bo posebej obravnaval vplive in tveganja podnebnih sprememb ter ranljivost dejavnosti akvakulture, kar bo ustvarilo znanje in olajšalo dostop različnim akterjem.
• Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter španska strategija za znanost, tehnologijo in inovacije za obdobje 2021–2027 so pomembna priložnost za poglobitev raziskav in inovacij v akvakulturi.
• Nacionalne in regionalne uprave lahko uporabijo sredstva FEMPA za podporo naložbam v inovativne rešitve v sektorju.
• Cilj evropskih in nacionalnih politik na področju zbiranja podatkov je izboljšati izmenjavo informacij, poenostavitev, kakovost podatkov, preglednost in uporabo statističnih podatkov za oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik.
• EU namerava začeti usklajeno komunikacijsko kampanjo o modelu EU za trajnostno akvakulturo po vsej EU, kar je priložnost za ozaveščanje o akvakulturi.
• Uporaba novih tehnologij za prenos informacij (elektronske dobavnice, kode QR) bo imela ključno vlogo pri izboljšanju informacij na prodajnih mestih.
• S čim boljšim izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo komunikacijska orodja (družbeni mediji, kampanje, vplivneži, priznani oblikovalci javnega mnenja), se bo izboljšala podoba ribogojstva in utrdila potrošnja proizvodov.
• Večja ozaveščenost potrošnikov omogoča, da lokalni proizvodi iz akvakulture tekmujejo na podlagi kakovosti, bližine in varnosti proizvodov. Vključitev ribogojstva v živilsko kulturo bo omogočila utrditev dejavnosti kot orodja za ohranjanje uporab in običajev.
• Vključitev ribogojstva v sodelovalne lokalne razvojne strategije lokalnih akcijskih skupin za ribištvo in podeželje je odlična priložnost za ozaveščanje o možnostih dejavnosti in spodbujanje pobud na lokalni ravni. Sredstva so na voljo v okviru ESPRA in EKSRP.

Organizacija in upravljanje akvakulture je v izključni pristojnosti avtonomnih skupnosti, kot je določeno v njihovih statutih o avtonomiji in uredbah o prenosu pristojnosti v skladu s členom 148 (1.11) ustave. Avtonomne skupnosti imajo zakonodajo o upravljanju in ureditvi dejavnosti akvakulture, ki vključuje zahteve za odobritev obratov in vidike v zvezi z upravljanjem, spremljanjem in nadzorom dejavnosti. 

Pomembne informacije so na voljo tukaj.

Po drugi strani pa država prek Generalnega direktorata za obale ministrstva za ekološki prehod in demografske izzive (MITERD) izvaja pristojnost za odobritev zasedbe morskega in kopenskega območja v javni lasti, razen v nekaterih avtonomnih skupnostih, kot sta Katalonija in Andaluzija.

Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano (MAPA) je prek Generalnega sekretariata za ribištvo (SGP) pristojno za načrtovanje in izvajanje politike o morskem ribištvu v zunanjih vodah in ribogojstvu, usklajevanje ribogojske politike Skupnosti in sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Odgovoren je tudi za načrtovanje, usklajevanje in podporo inovacijam v sektorju, načrtovanje gospodarske dejavnosti pri trženju in predelavi proizvodov ter odnose s pristojnimi mednarodnimi organi na področju zunanje trgovine in ribiških trgov. 

• Koncesija za vodo: Materialni in predelovalni organ je hidrografska zveza (CH) Water Authority, ki zbira „Predhodno poročilo o združljivosti“.
• Okoljski postopek s študijo vpliva na okolje (manj kot 500 t)
• Presoja vplivov na okolje, poenostavljena ali običajna (več kot 500 t)
• Dovoljenja za načrtovanje in obratovanje
• Zdravje živali (poročilo o pogojih reje)
• Dovoljenje za odvajanje in zasedbo javne vode (DPH)

a) DP Maritime Land, ki ga predvaja ministrstvo za ekološki prehod in demografske izzive (MITERD) 

(b) DP pristanišče, ki ga odobri ustrezni pristaniški organ (državna pristanišča ali pristanišče avtonomne skupnosti) 

C) Za kopenske obrate: zahteva se dovoljenje za uporabo zaščitnega služnostnega območja/zasedbo javnega domena. 

• Poročilo o združljivosti z morsko strategijo, ki ga je izdal MITERD
• Okoljevarstveno dovoljenje, ki ga izda okoljski organ avtonomne skupnosti in ki pogojuje odobritev gojenja. To dovoljenje se obravnava kot presoja vplivov na okolje za projekte z manj kot 500 tonami; ali s poenostavljeno ali običajno okoljsko presojo, če te presegajo 500 ton ali vključujejo posebna okoljevarstvena območja.
• Dovoljenje za izpuste v morje s kopnega, ki ga izda okoljski organ avtonomne skupnosti.
• Poročila ali posvetovanja z različnimi organi na področju obrambe, ribištva, turizma, pomorskih poveljnikov, prostorskega načrtovanja, pokrajinskih delegacij, kulturne dediščine, občin in po potrebi drugih organov.
• Posvetovanja z drugimi zainteresiranimi stranmi (ribiški sektor, nevladne organizacije itd.).
• Dovoljenje za označevanje.
• Gradbeno dovoljenje občine, če je ustrezno.
• Register zdravstvenega varstva živali, če se uporablja za vrste posevkov.
• Javni zdravstveni register, če je ustrezno, za predelovalne obrate.