Ekološki inženiring za optimizacijo morskega ribogojstva obalnih lupinarjev na kopnem

Medtem ko se povpraševanje po hranljivi in trajnostni morski hrani povečuje, se ribolovni donos zmanjšuje zaradi prelova in podnebnih sprememb. Priobalna akvakultura morskih mehkužcev – npr. suspenzijska krma za severozahodno Evropo – lahko je alternativna praksa, če stroškovno učinkovita in sonaravna tehnologija spodbuja rast in preživetje. Naši obalni poskusi so pokazali, da se je zaradi daljšega časa zadrževanja morske vode izboljšala kakovost vode. Zaradi zmanjšanja obremenitve usedlin in stimulacije razvoja pelagičnih mikroalg sta se povečala rast lupin in vsebnost mesa divjih petelinov, nasajenih v sistem. Krajši čas bivanja je povzročil tudi povečanje bentoških mikroalg, vendar se je zdelo, da sočasno povečanje vsebnosti mulja v usedlini ovira učinkovito filtriranje z zamaški. Pogoje rasti (v zvezi s kakovostjo vode in usedlin) za priobalno gojenje grebenov je dejansko mogoče izboljšati z ekološkim inženiringom, kar kaže, da lahko obalna akvakultura morskih lupinarjev obalnim skupnostim zagotovi trajnostno hrano in dohodek, zlasti kadar se ribogojnice školjk nahajajo na nizko ležečem zasoljevanju obalnih območij, kjer skupne kmetijske prakse niso več dobičkonosne. Sodelovanje sektorja gojenja lupinarjev je bilo in bo ključnega pomena za preučevanje in razumevanje zapletene prakse gojenja skupkov.