Pregled: Ocenjevanje dobrobiti rib v raziskavah in akvakulturi s poudarkom na evropskih direktivah

Število gojenih rib na svetu se je znatno povečalo. Akvakultura je rastoča industrija, ki bo v prihodnosti zagotovila velik delež ribiških proizvodov. Poleg tega se je v zadnjih letih povečalo število teleost rib, ki se uporabljajo kot živalski modeli za znanstvene raziskave na biomedicinskem in ekološkem področju. Zato je vse bolj pomembno, da se izvajajo ukrepi za izboljšanje dobrobiti teh živali. Trenutno obstaja več evropskih pravil kot zahteve za ustanavljanje, oskrbo in nastanitev rib, ki se vzdržujejo za človeške namene. Kar zadeva (teleostne) ribe, je treba upoštevati dejstvo, da je število obstoječih vrst veliko večje od števila vseh drugih vretenčarjev. Poleg tega je pomembno, da ima vsaka vrsta svoje posebne fizikalne in kemijske zahteve. Zaradi teh dejavnikov je težko zagotoviti splošna priporočila ali zahteve za vse vrste rib. Potrebno je ustrezno znanje o fiziologiji in ekologiji vsake gojene vrste. Ta dokument v enem samem sintezi združuje in obravnava aktualna vprašanja, povezana z dobrobitjo rib, saj so teleoste ciljne vrste za akvakulturo in eksperimentalne modele v bioloških in biomedicinskih raziskavah. Najprej se osredotočamo na praktične vidike, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju dobrobiti rib v okviru raziskav in akvakulture. Nato obravnavamo živinorejo in oskrbo rib, nastanjenih v raziskovalnih laboratorijih in akvakulturnih objektih, v povezavi z njihovimi fiziološkimi in vedenjskimi zahtevami, pa tudi s sklicevanjem na predloge iz evropskih predpisov. Da bi natančno ocenili, kateri parametri, opisani v Direktivi 2010/63/EU, so navedeni v znanstvenih dokumentih, je Sodišče analiziralo 82 člankov, ki so jih evropski raziskovalci objavili v letih 2014 in 2015. Pri tem pregledu je bilo ugotovljeno, da na splošno primanjkuje informacij v zvezi z optimalnimi okoljskimi pogoji, ki bi jih bilo treba zagotoviti za območje razširjenosti vrst, ki jih zajema ta direktiva.