Vrsta gojenih vrst

Klapavice (Mytilus spp.), ostriga (Ostrea edulis), Rainbow postrvi (Oncorhynchus mykiss), Artic char (Salvelinus cf Umbla) (Vir: ZSM), navadni krap (Cyprinus carpio). V nadaljevanju: Afriške in evropske mačke in vrste visoke vrednosti, kot so jegulja, jesetra, raki in ostriž, se proizvajajo v recirkulacijskih sistemih akvakulture (RAS).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF; Münchenska državna zoološka zbirka, ZSM; Nemčija, osebni kom., 30. januar 2023}

Vrsta metode proizvodnje

Po podatkih Eurostata je leta 2 021,25 % nemške proizvodnje potekalo v morju in sladki vodi, večina morske proizvodnje pa vključuje gojenje školjk na dnu v morju. (2023, EUMOFA). 

Akvakultura v Nemčiji sega od polnaravnih, ekstenzivno upravljanih zemeljskih ribnikov do pretočnih objektov, mrežnih kletk in zaprtih sistemov recirc. V morskem okolju je gojenje školjk tudi del akvakulture.

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA & MNSPA}

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

• Ohranjanje, stabilizacijo in razvoj obstoječih zmogljivosti ribogojne proizvodnje.
• Povečanje proizvodnje rib in drugih ribogojcev v trajnostni proizvodnji („okolju prijazna rast“)
• Ohranjanje območij ribnikov in vrnitev v zapuščene ribnike kot posebno obliko ribogojstva z značilno metodo ekstenzivnega gojenja in dvojno funkcijo za živino in skupno dobro (ohranjanje narave, krajina, vodna bilanca)
• Izboljšanje podobe domačih proizvodov iz ribogojstva in krepitev regionalnega trženja
• Prilagajanje akvakulture podnebnim spremembam in povečanje odpornosti.  

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Z nekaj izjemami je za akvakulturo v Nemčiji značilno dolgo obdobje stagnacije. Ovire za rast vključujejo zlasti skladnost s pravnim okvirom, obremenjujoče prakse izdajanja dovoljenj, nizko konkurenčnost na svetovni ravni ter izgube staležev zaradi plenilcev in zaščitenih živali. Poleg tega obstajajo težave s podobo proizvodov iz ribogojstva ter pomanjkljivosti v strukturah usposabljanja in raziskav.
• V Nemčiji so ribogojnice pretežno v družinski lasti in imajo zelo majhno strukturo (z nekaterimi izjemami v ribogojstvu morskih školjk). V zadnjem času podjetja, ki proizvajajo alge ali druge vodne organizme, prav tako zasedajo področje akvakulture ali prehodna območja za ekološko tehnologijo.
• V Nemčiji se krapi gojijo v ribnikih po približno 23,000 ha. Glavna proizvodna območja so Bavarska, Saška in Brandenburg. Obstajajo zelo različne strukture kmetij in ravni intenzivnosti. Količina proizvedenega krapa se še naprej rahlo zmanjšuje.
• Proizvodnja salmonidov: Ta oblika proizvodnje rib je skupaj z industrijo gojenja lupinarjev največji dobičkonosen sektor akvakulture v Nemčiji, ki ima trenutno pomembno gospodarsko moč.
• Proizvodnja rib v mrežastih kletkah je več let stagnirala. Na splošno je v Nemčiji trenutno manj pomembna mrežaste kletke.
• V Nemčiji so bili uspešno vzpostavljeni objekti za ponovno kroženje, npr. za jegulje in afriške mačke. Največje naprave so doslej dosegle proizvodnjo približno sto ton na leto.
• Samo sektor gojenja lupinarjev se že leta močno povečuje. Zlasti v Schleswig-Holsteinu razvoj industrije školjk stabilizira razvoj gojenja školjk. Gojenje semenskih klapavic s sistemom Smartfarm-Systems je ključno gonilo.
• Akvakultura morskih rib v Nemčiji praktično ne obstaja.
• Proizvodnja alg: V Nemčiji obstaja odobritev za živila za posamezne zelene alge Chlorella sp. in hitro citirano cianobacterium Spirulina sp. V primeru makroalg se večinoma gojijo rjave alge (Saccharina latissima), zelene alge (Enteromorpha/Ulva) in rdeče alge (Delesseria sanguinea). Zadevni nemški obseg proizvodnje ni znan, vendar je verjetno, da bo zanemarljiv.
• Potrošniki vse bolj zahtevajo regionalne proizvode. Uvoz bo še naprej potreben, vendar bi lahko domača akvakultura zagotovila več kot doslej, da bi zadostila svojim potrebam.
• Nemčija uvozi približno 89 % porabljenih rib in morske hrane.
• Točno število uradno certificiranih nosilcev dejavnosti akvakulture v Nemčiji ni znano, saj uradni statistični podatki vključujejo le ribogojnice nad določeno velikostjo ali obsegom proizvodnje. Obstaja več majhnih regionalnih oznak (QZBW, Schwarzwaldforelle, Fisch aus NRW itd.), ki so nekoliko bolj priljubljene kot ekološke označbe, saj so cenejše in manj izpopolnjene.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

Približno 2400 ribogojnic (> 0,3 ha ali 200 m²) goji ribe in morske sadeže v Nemčiji v sladkih in morskih vodah. Skupno je v akvakulturnih objektih zaposlenih približno 1800 ljudi, pri čemer se predpostavlja, da je tu zaposlenih še približno 3200 neplačanih lastnikov in družinskih članov.

^{Vir podatkov: 2022, STECF}

• V Nemčiji so za akvakulturo odgovorne zvezne dežele (Länder). Za morsko akvakulturo veljajo tudi pravila, določena v zveznem zakonu o morskem ribištvu.
• Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BMEL)
• Portal zvezne vlade za akvakulturo
• Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov
• Zvezno ministrstvo za notranje zadeve in skupnost (BMI) 

• Zvezni zakon o morskem ribištvu
• Zakon o dobrem počutju živali
• Odlok o zaščiti živali
• Zakon o vodnih virih
• Zakon o presoji vplivov na okolje (UVPG), Priloga 2, seznam
• Na zvezni ravni ureja Zakon o prostorskem načrtovanju (ROG) iz 22. December 2008 (BGBl. I, str. 2.986), kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 2(15) zakona z dne 20. julija 2017 (BGBl. I str. 2.808) o prostorskem načrtovanju. 

Zato dovoljenj za akvakulturo v Zvezni republiki Nemčiji, odvisno od primera, pogosto ne more izvajati en sam organ (sistem „vse na enem mestu“). Nasprotno, nosilec projekta mora pogosto stopiti v stik z več organi, da bi pridobil različna dovoljenja za gradnjo in obratovanje obrata (ne ali vsaj popolna odločba o koncentraciji).