Background information

Vrsta gojenih vrst
Klapavice (Mytilus spp.), ostriga (Ostrea edulis), Rainbow postrvi (Oncorhynchus mykiss), Artic char (Salvelinus cf Umbla) (Vir: ZSM), navadni krap (Cyprinus carpio). V nadaljevanju: Afriške in evropske mačke in vrste visoke vrednosti, kot so jegulja, jesetra, raki in ostriž, se proizvajajo v recirkulacijskih sistemih akvakulture (RAS).
Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF; Münchenska državna zoološka zbirka, ZSM; Nemčija, osebni kom., 30. januar 2023
Vrsta metode proizvodnje
Po podatkih Eurostata je leta 2 021,25 % nemške proizvodnje potekalo v morju in sladki vodi, večina morske proizvodnje pa vključuje gojenje školjk na dnu v morju. (2023, EUMOFA).
Akvakultura v Nemčiji sega od polnaravnih, ekstenzivno upravljanih zemeljskih ribnikov do pretočnih objektov, mrežnih kletk in zaprtih sistemov recirc. V morskem okolju je gojenje školjk tudi del akvakulture.
Vir podatkov: 2023, EUMOFA & MNSPA
Velikost sektorja (proizvodnja in potrošnja)
Vir podatkov: 2023, EUMOFA
Trendi (pretekla in prihodnja)
- Ohranjanje, stabilizacijo in razvoj obstoječih zmogljivosti ribogojne proizvodnje.
- Povečanje proizvodnje rib in drugih ribogojcev v trajnostni proizvodnji („okolju prijazna rast“)
- Ohranjanje območij ribnikov in vrnitev v zapuščene ribnike kot posebno obliko ribogojstva z značilno metodo ekstenzivnega gojenja in dvojno funkcijo za živino in skupno dobro (ohranjanje narave, krajina, vodna bilanca)
- Izboljšanje podobe domačih proizvodov iz ribogojstva in krepitev regionalnega trženja
- Prilagajanje akvakulture podnebnim spremembam in povečanje odpornosti.
Vir podatkov: MNSPA
Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela
- Z nekaj izjemami je za akvakulturo v Nemčiji značilno dolgo obdobje stagnacije. Ovire za rast vključujejo zlasti skladnost s pravnim okvirom, obremenjujoče prakse izdajanja dovoljenj, nizko konkurenčnost na svetovni ravni ter izgube staležev zaradi plenilcev in zaščitenih živali. Poleg tega obstajajo težave s podobo proizvodov iz ribogojstva ter pomanjkljivosti v strukturah usposabljanja in raziskav.
- V Nemčiji so ribogojnice pretežno v družinski lasti in imajo zelo majhno strukturo (z nekaterimi izjemami v ribogojstvu morskih školjk). V zadnjem času podjetja, ki proizvajajo alge ali druge vodne organizme, prav tako zasedajo področje akvakulture ali prehodna območja za ekološko tehnologijo.
- V Nemčiji se krapi gojijo v ribnikih po približno 23,000 ha. Glavna proizvodna območja so Bavarska, Saška in Brandenburg. Obstajajo zelo različne strukture kmetij in ravni intenzivnosti. Količina proizvedenega krapa se še naprej rahlo zmanjšuje.
- Proizvodnja salmonidov: Ta oblika proizvodnje rib je skupaj z industrijo gojenja lupinarjev največji dobičkonosen sektor akvakulture v Nemčiji, ki ima trenutno pomembno gospodarsko moč.
- Proizvodnja rib v mrežastih kletkah je več let stagnirala. Na splošno je v Nemčiji trenutno manj pomembna mrežaste kletke.
- V Nemčiji so bili uspešno vzpostavljeni objekti za ponovno kroženje, npr. za jegulje in afriške mačke. Največje naprave so doslej dosegle proizvodnjo približno sto ton na leto.
- Samo sektor gojenja lupinarjev se že leta močno povečuje. Zlasti v Schleswig-Holsteinu razvoj industrije školjk stabilizira razvoj gojenja školjk. Gojenje semenskih klapavic s sistemom Smartfarm-Systems je ključno gonilo.
- Akvakultura morskih rib v Nemčiji praktično ne obstaja.
- Proizvodnja alg: V Nemčiji obstaja odobritev za živila za posamezne zelene alge Chlorella sp. in hitro citirano cianobacterium Spirulina sp. V primeru makroalg se večinoma gojijo rjave alge (Saccharina latissima), zelene alge (Enteromorpha/Ulva) in rdeče alge (Delesseria sanguinea). Zadevni nemški obseg proizvodnje ni znan, vendar je verjetno, da bo zanemarljiv.
- Potrošniki vse bolj zahtevajo regionalne proizvode. Uvoz bo še naprej potreben, vendar bi lahko domača akvakultura zagotovila več kot doslej, da bi zadostila svojim potrebam.
- Nemčija uvozi približno 89 % porabljenih rib in morske hrane.
- Točno število uradno certificiranih nosilcev dejavnosti akvakulture v Nemčiji ni znano, saj uradni statistični podatki vključujejo le ribogojnice nad določeno velikostjo ali obsegom proizvodnje. Obstaja več majhnih regionalnih oznak (QZBW, Schwarzwaldforelle, Fisch aus NRW itd.), ki so nekoliko bolj priljubljene kot ekološke označbe, saj so cenejše in manj izpopolnjene.
Vir podatkov: MNSPA
Izzivi in priložnosti
- Preprečevanje izgube pomena gojenja v ribnikih.
- Upravljanje plenilcev je trenutno ena najbolj perečih težav za gojenje ribnikov.
- Poenostavitev upravnih postopkov.
- Podnebnih sprememb.
- Izboljšanje prostorskega načrtovanja.
- Še vedno je premalo znanja o možnostih financiranja in razpoložljivih sredstvih. „Podporno okolje“ je zelo razdrobljeno, saj v vsaki zvezni deželi obstajajo drugi instrumenti financiranja in vse zvezne države ne uporabljajo evropskih sredstev ESPRA. Birokratske ovire so „premostljive“ zlasti za majhne družinske člane.
- Ohranjanje ribnikov krapov kot posebno trajnostne oblike akvakulture je pomemben cilj, tudi za ohranjanje kulturne krajine in habitatov, ki so se pojavili, ter biotske raznovrstnosti v vodi in na njej. Razvojni potencial gojenja v ribnikih je manjši v povečanju proizvodnje, še bolj pa v ohranjanju gojene krajine, „povzročajočih habitatov“ in ekosistemskih storitev, hkrati pa ohranja sedanjo raven ekstenzivne proizvodnje. S skupnimi tržnimi pobudami (s strani regije za regijo, zaščiteno geografsko označbo, strategijo „od vil do vilic“) se lahko odprejo druge tržne priložnosti, na primer s certificiranjem (ekološko kmetovanje, zaščiteni geografski razvoj itd.), novimi različicami proizvodov ali združevanjem proizvodov ali kombinacijo teh ukrepov. Velik potencial za ribogojstvo v ribnikih je njegova vključenost v razvoj in razvoj regionalnega turizma, pa tudi za izobraževanje.
- Možen je tudi nadaljnji razvoj sistemov ponovnega kroženja v razsežnostih, ki lahko delno nadomestijo uvoz rib iz ribolovnega ribolova in svetovne akvakulture na veleprodajni ravni.
- V sektorju sladkovodnega ribištva na splošno dobre prodajne možnosti za ribiške proizvode iz nemške akvakulture še niso bile izkoriščene. Da bi bolje izkoristili ta potencial v svetovni konkurenci, morajo biti potrošniki bolje obveščeni o kakovosti, svežosti in regionalnosti ter okoljski in socialni trajnosti kot merilih za odločitve o nakupu.
- Razmnoževanje in vzreja rakovic, v tem primeru sladkovodnih rakov, žlahtnih rakov (npr. Astacusastacus) je v Nemčiji zdaj nišna proizvodnja.
- Proizvodnja salmonidov: Glede na dobro povpraševanje po visokokakovostnih salmonidih, proizvedenih v regiji, bi bilo mogoče zmerno povečanje proizvodnje. Glede na omejitve proizvodnje v ribnikih (pravice do vode, okoljske zahteve) bi bilo treba razvoj in vključevanje tehnologije recirc napredovati na način, ki vključuje krožno tehnologijo (v tem primeru: delno recirkulacijski sistemi, hladna voda).
- Sistemi ponovnega kroženja: V kontekstu podnebnih sprememb tehnologija ponovnega kroženja prinaša tudi velike prednosti, kot so neodvisnost lokacije, v smislu oskrbe z vodo, majhnega povpraševanja po vodi, v kombinaciji z energijo iz obnovljivih virov, kar omogoča razogljičenje in s tem izboljšanje ravnovesja CO2. Poleg tega uporaba te tehnologije razširja nabor razpoložljivih proizvodov (vrste kultur), s čimer prispeva k diverzifikaciji nemškega ribjega trga, hkrati pa omogoča regionalno krožno gospodarstvo v okviru konkurenčnosti.
- Gojenje školjk: Neto odstranjevanje hranil (ekoloških snovi-output), npr. ekstraktivna akvakultura, zato v kombinaciji z ribogojnimi objekti za uravnoteženje ravnovesja hranil (uporaba v integriranih multitrofičnih rastlinah), tako da se lahko po potrebi ustvari dodaten vir dodane vrednosti; morda tudi kot samostojni ukrep za izboljšanje kakovosti vode z odstranjevanjem materialov z dodano vrednostjo za družbo kot celoto.
- Izvajanje dosledne, široko zastavljene raziskovalne strategije.
- Izboljšanje ekološkega koncepta podeželskega prebivalstva in razlikovanje od koncepta regionalnosti.
- Diverzifikacija v sektorju akvakulture, zlasti z vključitvijo drugih sektorjev lokalnega gospodarstva, lahko spodbudi rast in donosnost akvakulture ter ustvari delovna mesta na pretežno strukturno šibkih podeželskih območjih. Lokalni razvojni načrti za ribiška območja so posebej primeren instrument za predstavitev konkretnih priložnosti in razvoj ustreznih možnosti podpore.
Vir podatkov: MNSPA
Zaposlenost in število podjetij
Približno 2400 ribogojnic (> 0,3 ha ali 200 m²) goji ribe in morske sadeže v Nemčiji v sladkih in morskih vodah. Skupno je v akvakulturnih objektih zaposlenih približno 1800 ljudi, pri čemer se predpostavlja, da je tu zaposlenih še približno 3200 neplačanih lastnikov in družinskih članov.
Vir podatkov: 2022, STECF
Multi-annual National Strategic Plans for the development of sustainable Aquaculture
Relevant Authorities
- V Nemčiji so za akvakulturo odgovorne zvezne dežele (Länder). Za morsko akvakulturo veljajo tudi pravila, določena v zveznem zakonu o morskem ribištvu.
- Zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BMEL)
- Portal zvezne vlade za akvakulturo
- Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov
- Zvezno ministrstvo za notranje zadeve in skupnost (BMI)
Applicable Legislation
- Zvezni zakon o morskem ribištvu
- Zakon o dobrem počutju živali
- Odlok o zaščiti živali
- Zakon o vodnih virih
- Zakon o presoji vplivov na okolje (UVPG), Priloga 2, seznam
- Na zvezni ravni ureja Zakon o prostorskem načrtovanju (ROG) iz 22. December 2008 (BGBl. I, str. 2.986), kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 2(15) zakona z dne 20. julija 2017 (BGBl. I str. 2.808) o prostorskem načrtovanju.
Applicable Procedures
Zato dovoljenj za akvakulturo v Zvezni republiki Nemčiji, odvisno od primera, pogosto ne more izvajati en sam organ (sistem „vse na enem mestu“). Nasprotno, nosilec projekta mora pogosto stopiti v stik z več organi, da bi pridobil različna dovoljenja za gradnjo in obratovanje obrata (ne ali vsaj popolna odločba o koncentraciji).
- Gradbeno dovoljenje
- Odvodnjavanje po vodni zakonodaji
- Presoja vplivov na okolje: ni obveznosti presoje vplivov na okolje do 50 t/leto; > 1 000 t/a Obveznost presoje vplivov na okolje
- Glede na velikost projekta zadostuje splošna predhodna presoja posameznega primera ali predhodna preučitev posameznega primera za posamezno lokacijo (za sisteme ponovnega kroženja praviloma samo, če je to potrebno, kot del gradbenega dovoljenja): 50–100 t/splošno obravnavo posameznega primera; 100–1 000 t/a predhodni pregled posameznega primera na kraju samem
- Poročila o zaščiti biotopov
- Poročila o varstvu vrst
- Ukrepi ohranjanja narave
- Tehnični prispevek v okviru zakonodaje o vodah (zajema vprašanja v zvezi s preoblikovanjem okvirne direktive EU o vodah)
Ti postopki se nanašajo na nemško baltsko obalo (to ne izključuje akvakulture, ki jo je morda treba razviti v izključni ekonomski coni nemškega Severnega morja):
- Elektroenergetski in ladijski promet
- Prečiščevanje ribiške zakonodaje
- Odobritev v skladu z zakonodajo o vodah
- Dovoljenje za varstvo obal v skladu z zakonodajo o vodah
- Dovoljenje za bolezni rib
- Določitev območja proizvodnje lupine
- Vnos in vzreja tujih in tujih vrst
- Študija učinka FFH
- Poročila o zaščiti biotopov
- Poročila o varstvu vrst
- Preverjanje vdora, po možnosti odobritev ukrepa
- zakonodaja o vodah v primeru predložitve (samo če se ne zahteva posebno trajno dovoljenje v skladu z zakonodajo o vodah) – zajema vprašanja, povezana z izvajanjem okvirne direktive EU o vodah in okvirne direktive EU o morski strategiji.
National associations and networks
Relevant Websites
Contact Details
Inštitut za ekologijo ribištva Thünen
Prof. dr. Reinhold Hanel, direktor
- Telefonska številka: +49 471 94460 200