Priporočilo o vrednostih akvakulture

Leta 2018 je bila EU-28 na šestem mestu med 15 največjimi državami proizvajalkami ribištva na svetu, skupna proizvodnja pa je znašala 6,6 milijona ton. Ta položaj temelji predvsem na ulovu sektorja komercialnega ribolova, v katerem ima EU-28 enako razvrstitev, in sicer skupaj 5,3 milijona ton, kar je 5,48 % svetovnega ulova. Kar zadeva proizvodnjo v akvakulturi, je EU-28 poročala o skupnem znesku 1,3 milijona ton, kar je 1,15 % svetovne proizvodnje akvakulture. EU-28 je leta 2018 iz tretjih držav uvozila 9,4 tone ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter izvozila 2,2 milijona ton, s čimer je dosegla očitno porabo 12,5 milijona ton na leto, od tega 3,2 milijona ton iz akvakulture. Podatki za leto 2018 kažejo, da je EU-28 uvozila 2,1 milijona ton proizvodov iz akvakulture in izvozila 0,21 milijona ton. Ti podatki kažejo, da potrošniki EU porabijo le 1,1 milijona ton ribogojne proizvodnje v EU-28, kar predstavlja 34,25 % očitne porabe proizvodov iz akvakulture. 
V zadnjih 25 letih se je obseg proizvodnje v akvakulturi (živa teža) na svetovni ravni povečal s povprečno stopnjo rasti 5,9 % na leto, v EU-28 pa je bila stopnja rasti ločena 0,61 % na leto. Vzroki za to skromno rast so bili večkrat obravnavani v uradnih dokumentih EU, kot so strateške smernice za trajnostni razvoj akvakulture EU (2013), ki so bile nedavno revidirane s strukturiranim in doslednim sklopom priporočil v strateških smernicah za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 (2021). 
Trajnostna akvakultura je bila opredeljena tudi kot pomemben prispevek k olajšanju prehoda na trajnostni prehranski sistem z majhnim okoljskim odtisom in kratkimi dobavnimi verigami. Nedavno objavljeno sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (2021) priznava, da: „Akvakultura EU izpolnjuje visoke standarde glede kakovosti proizvodov in zdravja živali, vendar je še vedno mogoče izboljšati diverzifikacijo, konkurenčnost in okoljsko uspešnost. Akvakultura z majhnim vplivom (kot je nizkotrofna, multitrofična in ekološka akvakultura) in okoljske storitve akvakulture lahko, če se bodo nadalje razvijale, znatno prispevajo k evropskemu zelenemu dogovoru, strategiji „od vil do vilic“ in trajnostnemu modremu gospodarstvu.“
Vredno je omeniti, da je akvakultura zelo raznolika v smislu vrst, okoljskih zahtev, tehnologij, posebne infrastrukture in lokacije. V nasprotju z drugimi vejami živinoreje, ki so osredotočene na samo eno vrsto, je svetovna akvakultura odvisna od 466 posameznih vrst in drugih 156 skupin vrst na ravni rodu, družine ali višje taksonomije, vključno z interspecifičnimi hibridi rib kostnic. 
To kompleksnost je treba obravnavati pogosteje, kadar gre za pozitivne ali negativne razprave in izjave, povezane z akvakulturo. Omeniti je treba tudi, da so se nekatere vrednote akvakulture v dolgi zgodovini sektorja spremenile, druge so se upirale znanstvenim raziskavam ali pa so bile potrjene z njimi, raziskale in razpravljale pa so tudi o novih vrednotah. 
Namen tega priporočila ni ponuditi izčrpen seznam vrednot, povezanih z akvakulturo EU, temveč odraža sodelovanje ribogojcev in drugih družbenih skupin v zvezi z več vprašanji, povezanimi z dejavnostjo akvakulture.