Prihodnost morske hrane

Svetovno povpraševanje po hrani narašča in še vedno obstajajo resna vprašanja o tem, ali se lahko ponudba trajnostno poveča. Širitev na kopnem je mogoča, vendar lahko poveča podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti ter ogrozi zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev. Ker hrana iz morja predstavlja le 17 % sedanje proizvodnje užitnega mesa, se sprašujemo, koliko hrane lahko pričakujemo, da bodo oceani trajnostno proizvedeni do leta 2050. Pri tem preučimo glavne sektorje proizvodnje hrane v ribištvu oceansko divjadi, marikulturi rib kostnic in marikulturi školjk, da bi ocenili trajnostne krivulje preskrbe, ki so posledica ekoloških, gospodarskih, regulativnih in tehnoloških omejitev. Te krivulje ponudbe prekrivamo s scenariji povpraševanja, da bi ocenili prihodnjo proizvodnjo morske hrane. Ugotavljamo, da bi se lahko v skladu z našimi ocenjenimi spremembami povpraševanja in scenariji ponudbe (ki upoštevajo reforme politike in tehnološke izboljšave) užitna hrana iz morja do leta 2050 povečala za 21–44 milijonov ton, kar je 36–74 % več v primerjavi s sedanjimi pridelki. To predstavlja 12–25 % ocenjenega povečanja vsega mesa, potrebnega za prehrano 9,8 milijarde ljudi do leta 2050. Povečanja v vseh treh sektorjih so verjetna, vendar najbolj izrazita v marikulturi. Trajnostno izkoriščanje teh proizvodnih potencialov bo odvisno od dejavnikov, kot so reforme politike, tehnološke inovacije in obseg prihodnjih sprememb v povpraševanju.