Vzhajajoča pot protimikrobne odpornosti v akvakulturi: Viri, ponori in rešitve

S povečevanjem števila ljudi se povečuje odvisnost od ribogojstva, da se zagotovi varna, zanesljiva in gospodarska oskrba s hrano. Čeprav je proizvodnja hrane bistvena za zdravo prebivalstvo, je protimikrobna odpornost vse večja grožnja za svetovno zdravje ljudi. Zdaj se odkrivajo obsežni sevi, odporni na antibiotike; širjenje teh sevov bi lahko močno zmanjšalo razpoložljive možnosti zdravljenja in povečalo število smrti zaradi predhodno ozdravljivih okužb. Odpornost na antibiotike je razširjena deloma zaradi prekomerne klinične uporabe in nepravilne uporabe; vendar naravni procesi horizontalnega prenosa genov in mutacij, ki omogočajo gensko izmenjavo znotraj mikrobnih populacij, potekajo že od nekdaj. Sistemi akvakulture po svoji naravi vsebujejo številne raznovrstne bakterije, ki obstajajo v kombinaciji s sedanjo in preteklo uporabo antibiotikov, probiotikov, prebiotikov in drugih režimov zdravljenja, in sicer na kratko ali v kombinaciji. Ti sistemi so bili opredeljeni kot „genske žariščne točke“ za prenos genov. Ker se naša odvisnost od akvakulture povečuje, je bistveno, da opredelimo vire in ponore protimikrobne odpornosti ter spremljamo in analiziramo prenos protimikrobne odpornosti med mikrobno skupnostjo, okoljem in gojenim proizvodom, da bi bolje razumeli posledice za zdravje ljudi in okolja.