Analiza podatkov o učinkovitosti v ribogojstvu v EU

V tem dokumentu je analizirana operativna učinkovitost ribogojstva v državah članicah EU z uporabo dvostopenjskega pristopa analize podatkovnih virov (DEA). V prvi fazi se za izračun ocen učinkovitosti v morskih in sladkovodnih podsektorjih akvakulture rib kostnic in lupinarjev za različne države EU v obdobju 2014–2016 uporablja neusmerjen model merjenja učinkovitosti na podlagi neuspešnosti (Slacks-based Measure of efficiency – SBM) DEA. V drugi fazi se ti rezultati obdelajo s standardnimi, cenzuriranimi in frakcionirnimi regresijskimi modeli, da se preskusijo učinki nekaterih zunanjih spremenljivk. Med 57 % in 74 % opažanj, odvisno od zadevnega podsektorja, je bilo učinkovitih. Povprečna tehnična učinkovitost je bila 0,918 za sladkovodne ribe, 0,885 za morske kostnice in 0,802 za lupinarje. Razširitev najboljših praks na neučinkovite države bi pomenila znižanje stroškov krme (2,9 %–4,3 %), stroškov živine (9,0 %–11,8 %), stroškov energije (2,4 %–25,3 %), stroškov popravil (3,7 %–13,8 %) in drugih operativnih stroškov (4,3 %–13,8 %), hkrati pa izboljšanje vrednosti proizvodnje za 0,03 % za sladkovodne ribe, 2,13 % za morske ribe in 0,37 % za lupinarje. Kar zadeva spremembo produktivnosti v obravnavanem obdobju, je prišlo do poslabšanja produktivnosti v primeru sladkovodnih rib, povečanja produktivnosti v primeru morskih kostnic in začetnega povečanja produktivnosti med letoma 2014 in 2015, ki mu je sledilo rahlo zmanjšanje med letoma 2015 in 2016 v primeru lupinarjev. Rezultati kažejo tudi, da so države, ki so specializirane za gojenje sladkovodnih in morskih populacij, bolj na učinkoviti meji in da se zdi, da na tehnično učinkovitost vpliva velikost bruto domačega proizvoda države in ribolov z ulovom.