Primerjalne okoljske in družbene ocene življenjskega cikla priobalnih ribogojnih splavov v zelo visokozmogljivem betonu (UHPC)

Namen tega dokumenta je primerjati okoljske in družbene učinke treh vrst splavov za gojenje školjk v Španiji. Te strukture, ki so tradicionalno izdelane iz lesa, imajo kratko življenjsko dobo in jih je treba zaradi pogojev obratovanja pogosto vzdrževati, da bi lahko v celoti delovale. Zmogljivost Evropske unije za hitro napotitev je leta 2016 razvila inovativno rešitev z izjemno visokozmogljivim betonom (UHPC), ki je podlaga za pilotne projekte projekta ReSHEALience, ki ga financira EU (H2020-GA760824). Za količinsko opredelitev vplivov na okolje in družbo, ki jih povzročajo alternativne rešitve za ribogojni splav, je bil uporabljen pristop življenjskega cikla. Metodologija ocene življenjskega cikla v skladu s standardoma ISO 14040 in ISO 14044 je bila uporabljena za oceno vplivov na okolje, za oceno socialnih učinkov pa je bila uporabljena metodologija ocene družbenega življenjskega cikla (SLCA) v skladu s Smernicami za SLCA proizvodov in metodo ocene socialnega učinka, ki sta jo razvila Ciroth in Franze (2011): za alternativne rešitve so bile določene ista funkcionalna enota in iste faze življenjskega cikla, ki jih je treba vključiti v študijo. Na podlagi rezultatov ocene življenjskega kroga, ki izhajajo iz meje sistema, opisane v oddelku „Goal in področje uporabe“ za strukture akvakulture klapavic, največji vpliv na okolje pri analizi „od zibelke do groba“ nastane s tradicionalnim dvigom z vzdrževanjem, ki temelji na periodični uporabi barv; najmanjši vpliv na okolje povzroča tradicionalni Raft z vzdrževanjem, ki temelji na postopni zamenjavi poškodovanih hlodov, medtem ko ima inovativni Raft vmesno vedenje v smislu ustvarjanja vpliva na okolje. Na podlagi rezultatov S-LCA je mogoče navesti, da imata obe rešitvi velike učinke; kljub temu ima inovativna rešitev nekoliko manjši učinek kot tradicionalne rešitve, ki bi se lahko zmanjšale, če bi se sprejeli nekateri previdnostni ukrepi v družbeni politiki. Opredeljene so socialne žariščne točke, ki prispevajo k zmanjšanju splošnih socialnih učinkov. Skratka, z okoljskega in socialnega vidika je mogoče ugotoviti, da so tradicionalne rešitve za ribogojni splav najbolj „učinkovite“, zlasti kadar vzdrževanje temelji na nanašanju barv. Uporaba inovativnih betonov omogoča izdelavo daljših življenjskih splavov z minimalno potrebo po vzdrževanju (ali brez nje). Poleg tega je ravnanje novih podjetij bolj pozorno na socialne vidike, povezane z njihovimi dejavnostmi, in se lahko v primerjavi s tradicionalnimi podjetji še izboljša.