Vpliv informacij na mnenje potrošnikov o akvakulturi: Razbitje mita o krmi za gojene ribe

Proizvodi iz ribogojstva so običajni na svetovnih trgih. Vendar kljub prizadevanjem za zmanjšanje negativnega dojemanja akvakulture še vedno obstaja več napačnih prepričanj ali mitov, zato potrošniki na svetovni ravni običajno bolj cenijo divje ribe kot gojene ribe. Izkazalo se je, da je pomanjkanje informacij eden najpomembnejših vzrokov za to preferenco, saj so odločitve o nakupu bolj čustvene kot racionalne. Cilj te študije je bil ugotoviti, ali bi lahko znanstveno podprte informacije, ki so v nasprotju z enim mitom, prispevale k boljšemu dojemanju gojenih proizvodov. V ta namen je bilo za pridobivanje znanstvenih informacij uporabljeno soglasje o vrsti vprašanj, povezanih z akvakulturo, med različnimi znanstveniki, zunanjimi strokovnjaki in ribogojnimi družbami. Te informacije so bile zagotovljene 300 španskim potrošnikom z uporabo dveh različnih komunikacijskih orodij (150 potrošnikov: interaktivni spletni dokumentarni dokument ter pisni in tiskani dokument za odkrivanje morebitnih razlik v dojemanju potrošnikov. Potrošniki so bili pozvani, naj se pred predložitvijo znanstvenih informacij in po njej dogovorijo o sklopu 14 izjav. Spremenljivka, s katero se je zbrala ocena vsakega od izkazov, je bila izračunana kot splošna dojemanje. Morebitne bistvene razlike med ocenami pred predložitvijo informacij in po njej ter za „celovito zaznavanje“ so bile analizirane ločeno za vsako komunikacijsko orodje in za kombinirani vzorec. Ocenjena je bila tudi morebitna povezava med dojemanjem potrošnikov in socialno-demografskimi dejavniki, poznavanjem potrošnikov in potrošniškimi navadami rib. Rezultati kažejo, da je bilo potrošnikovo mnenje o akvakulturi pred poizvedbo zmerno (5,6 povprečja v lestvici od 0 do 10), vendar se je rahlo, vendar znatno povečalo, ne glede na uporabljeno komunikacijsko orodje. Med socialno-demografskimi dejavniki sta bila starost in spol tista, ki sta najbolj vplivala na dojemanje potrošnikov, saj so bili starejši tisti, ki so imeli na splošno bolj pozitivno mnenje o akvakulturi. Učinki potrošniških navad in znanja o akvakulturi sta bila tudi najbolj pojasnjevalna dejavnika za spremembo dojemanja. Pomembno je, da se je po tem, ko so bili izpostavljeni informacijam, izboljšalo mnenje potrošnikov z manjšim znanjem o morskih proizvodih na splošno in načinih proizvodnje ali uživanju samo divjih ribjih proizvodov. Ti rezultati dokazujejo koristnost znanstveno in na dejstvih temelječih komunikacijskih kampanj za izboljšanje družbenega dojemanja praks in proizvodov akvakulture, ne glede na orodje, ki se uporablja za posredovanje teh informacij.