Background information
Vrsta gojenih vrst
Navadni krap (Cyprinus carpio), severnoafriški mački (hetero-Clarias, hibridna različica) in hibridni stalež krapa (Hypophthalmichthys molitrix) in krapa velike glave (H. nobilis). Obstajajo tudi nekatere pomembne proizvodnje valižanskih mačk (Silurus glanis) in travnega krapa (Ctenopharyngodon idella).
Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF; Madžarska, osebni kom., 11. januar 2023
Vrsta metode proizvodnje
Brez neposrednega dostopa do morja je akvakultura na Madžarskem omejena na gojenje sladkovodnih voda. Po podatkih FAO in Eurostata so bile leta 2021 uporabljene naslednje glavne proizvodne metode:
Velikost sektorja (proizvodnja in potrošnja)
Proizvodnja
26.856 ton
Potrošnja
6,52 kg na prebivalca
Variation in consumption (2022/2021)
3% (2024, EUMOFA)
Vir podatkov: 2021, madžarski statistični podatki
Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela
- V zadnjem desetletju se je proizvodnja v akvakulturi na Madžarskem za prehrano ljudi zmerno povečevala, in sicer povprečno 3,1 % letno.
- Rastoči podsektor akvakulture je intenzivna ribogojna dejavnost. Najpomembnejša intenzivno rejena vrsta je severnoafriška mačka (heteroklaras, hibridna različica),katere največja proizvajalka v Evropi je Madžarska, saj se je njena proizvodnja v dvajsetih letih povečala s skoraj nič na več kot 3800 ton.
- Uradni podatki o proizvodnji iz sektorja predelave rib na Madžarskem niso na voljo.
- Madžarska je neto uvoznica rib in morskih sadežev. Leta 2 021,67 % rib, porabljenih na Madžarskem, izvira iz uvoza, 33 % rib je bilo proizvedenih na domačem trgu. Pripravljene in konzervirane ribe so sestavljale največjo skupino proizvodov s 53-odstotnim deležem prostornine, sledijo fileti (sveži ali zamrznjeni) z 20 % in cele zamrznjene ribe (razen filetov) z 12-odstotnim deležem. Do 90 % uvoženih količin rib in morskih sadežev izvira iz držav EU, zlasti Poljske, Nemčije, Španije, Češke in Italije v letu 2020.
Vir podatkov: 2020, Eurofish
Izzivi in priložnosti
- Izboljšanje sistema upravnih postopkov: Zaradi števila organov, vključenih v izdajanje dovoljenj, in večfaznega sistema izdajanja dovoljenj je izdajanje dovoljenj za ribogojne objekte zapleteno in dolgotrajno, kljub določenemu napredku v smeri točke „vse na enem mestu“ in sodelovanja med organi.
- Madžarski sektor akvakulture se sooča z več izzivi, vključno s pomanjkanjem delovne sile, potrebo po trajnostni intenzifikaciji proizvodnje rib, nizko donosnostjo ribogojnic, neustrezno učinkovito rabo vode in škodljivimi vplivi ribogojnic na okolje. Poleg tega je treba bolje priznati ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo ribogojnice v ribnikih, kar je v nasprotju z izjavo o škodljivih učinkih akvakulture. Ribogojnice v ribnikih, ki zagotavljajo večino madžarske proizvodnje rib, na splošno proizvajajo ribe ekstenzivno in zanje velja, da imajo številne okoljske koristi (ohranjanje pomembne biotske raznovrstnosti, vrednost krajine, zadrževanje vode, zadrževanje hranil, nadzor nad poplavami, blažitev podnebnih sprememb), obvladovanje škode, ki jo povzročajo živali, ki prehranjujejo ribe, in tveganje za nastanek virusa Koi Herpes. Da bi dosegli višjo raven porabe rib, je pomembno povečati obseg predelanih proizvodov, izboljšati sledljivost in povečati zaupanje potrošnikov, hkrati pa je treba povečati donosnost in konkurenčnost sektorja predelave rib (2020, Eurofish).
- Ozaveščanje javnosti o potencialu akvakulture za razvoj podeželja in določitev preglednih meril za rabo zemljišč, ki lahko prispevajo k opredelitvi območij, ki so zelo primerna za dejavnosti ribogojstva na teritorialni ravni, se lahko štejeta za pomembna cilja.
- Povečanje družbene ozaveščenosti o potencialu akvakulture za razvoj podeželja, vključno z njeno gospodarsko in zaposlitveno vlogo, pa tudi o njeni ekološki vlogi (podnebje, ohranjanje habitatov in biotske raznovrstnosti)
- Razvoj, v sodelovanju z ustreznimi partnerji, sklopa meril in smernic za regionalne in lokalne organe ter organe, vključene v prostorsko načrtovanje, da se olajša določitev primernih območij za dejavnosti ribogojstva.
Vir podatkov: 2020, Eurofish & MNPSA
Zaposlenost in število podjetij
V letu 2021: 375 podjetij, 1269 zaposlenih s polnim delovnim časom, 193 zaposlenih s krajšim delovnim časom; začasna/občasna zaposlitev v višini 22,254 delovnih dni na osebo.
Vir podatkov: Madžarski statistični podatki
Multi-annual National Strategic Plans for the development of sustainable Aquaculture
Relevant Authorities
Applicable Legislation
Veljavna nacionalna zakonodaja:
- Zakon CXXVI iz leta 2012 o madžarski zbornici za kmetijstvo, prehrano in razvoj podeželja;
- Zakon CII iz leta 2013 o ribogojstvu in zaščiti rib (Hhvtv.);
- 314/2014. (XII. Vladni odlok št. 12 z dne 12 o globah za ribogojstvo in ohranjanje rib;
- 383/2016. (XII. Vladna uredba št. 2) o imenovanju organov, ki opravljajo uradne in upravne naloge na področju kmetijstva;
- 413/2017. (XII. Vladna uredba št. 15) o določitvi pravil v zvezi z nekaterimi postopki upravljanja ribištva;
- 182/2022. Vladna uredba z dne 24. maja 2011 o dolžnostih in pooblastilih članov vlade (v nadaljnjem besedilu: Uredba o statutu);
- 133/2013. (XII. Odlok ministra za razvoj podeželja št. 29 o določitvi nekaterih pravil za upravljanje in ohranjanje ribištva;
- 89/2015. (XII. Odlok 22) ministra za kmetijstvo o nekaterih pravilih za dodelitev pravic za upravljanje z ribami državi za upravljanje premoženja, najeme na podlagi javnega razpisa in podnajeme;
- 90/2015. (XII. 22) Uredba FM o podrobnih pogojih za prenos z določitvijo pravice države do gojenja in podnajema.
- Zakon XVII iz leta 2007 o nekaterih vidikih postopka v zvezi s pomočjo za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo ter drugimi ukrepi;
- 2/2005. Vladna uredba 12/2001 (I. 11.) o okoljski presoji nekaterih načrtov ali programov;
- 82/2007. (IV.) vladna uredba 25) o vzpostavitvi in organizaciji finančnih, računovodskih in kontrolnih sistemov za programe in ukrepe, ki jih podpirajo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo in Evropski kmetijski jamstveni sklad;
- 38/2012. (III) vladna uredba 12) o vladnem strateškem upravljanju;
- 60/2014. (III) vladna uredba št. 6) o centralnem spremljanju in evidentiranju razvoja, ki se izvaja s pomočjo;
- 272/2014. (XI. Vladna uredba št. 118/2011 z dne 5. decembra 2014 o pravilih, ki urejajo uporabo pomoči iz nekaterih skladov Evropske unije v programskem obdobju 2014–2020;
- 256/2021. Vladna uredba št. 18/2002 z dne 18. maja 2021 o pravilih, ki urejajo uporabo pomoči iz nekaterih skladov Evropske unije v programskem obdobju 2021–2027;
- 481/2021. (VIII.) 13) vladna uredba št. 12/2000 o uporabi odobrenih proračunskih sredstev iz poglavja „Razvoj sklada za oživitev gospodarstva“ in odobritev, ki se upravljajo centralno, v poglavju o razvoju EU;
- 1023/2019. (II) Sklep vlade št. 11) o načrtovanju uporabe kohezijskih sredstev EU za obdobje 2021–2027 za povečanje konkurenčnosti;
- Minister za kmetijstvo 5/B/2015. (III) 9) o sodelovanju v postopku načrtovanja in izvajanja madžarskega operativnega programa za ribištvo, ki ga sofinancira Evropska unija za obdobje 2014–2020, in s tem povezanih ureditvah upravljanja.
- 37/2011. (III) (22) Korm. o postopku za državno pomoč za namene konkurenčnega prava EU in o karti regionalne pomoči;
- 50/2007. (VI. Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 27 o institucionalnih jamstvih, ki so na voljo kmetijskim podjetjem kot pomoč de minimis;
- 64/2008. Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja z dne 14. maja 2004 o pomoči de minimis za sodelovanje v shemi proizvodnje kakovostnih krapov;
- 39/2011. Odlok ministra za razvoj podeželja št. 18/2001 z dne 18. maja 2003 o pomoči de minimis, dodeljeni v okviru shem kartice Agrarian Széchenyi;
- 94/2013. Odlok ministra za razvoj podeželja (X.10.) o proračunski podpori za jamstvene premije, da se olajša posojanje mikro, malim in srednjim podjetjem.
- Zakonski odlok št. 6 iz leta 1986 o razglasitvi Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, podpisane v Bonnu 23. junija 1979;
- Zakon XLII iz leta 1993 o prostoživečih živalih mednarodnega pomena, zlasti Konvencija o bivanju vodnih ptic, sprejeta 2. februarja 1971 v Ramsarju, in njegove spremembe, sprejete 3. decembra 1982 in od 28. maja do 3. junija 1987;
- Zakon LIII iz leta 1995 o splošnih pravilih varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: KVT.);
- Zakon LXXXI iz leta 1995 o razglasitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti;
- Zakon LIII iz leta 1996 o varstvu narave (v nadaljnjem besedilu: TVT.);
- Zakon XXXII iz leta 2003 o razglasitvi Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, sprejete 3. marca 1973 v Washingtonu;
- Akt CXXXVII iz leta 2012 o pridržku h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki je bila sprejeta 3. marca 1973 v Washingtonu, in razglasitev spremembe Konvencije;
- Zakon VIII iz leta 2014 o razglasitvi Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;
- 33/1997. (II) vladna uredba 20) o pravilih v zvezi z naložitvijo glob za ohranjanje narave;
- 67/1998. (IV.) vladna uredba št. 3) o omejitvah in prepovedih zaščitenih in posebej zaščitenih življenjskih skupnosti;
- 74/2000. Vladni odlok (V. 31.) o razglasitvi Konvencije o sodelovanju pri varstvu in trajnostni rabi reke Donave, ustanovljene v Sofiji 29. junija 1994;
- 130/2000. (VII.) vladni odlok št. 17/1992 o razglasitvi Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, podpisane 17. marca 1992 v Helsinkih;
- 219/2004. (VII.) vladna uredba 21) o varstvu podzemne vode;
- 220/2004. (VII.) vladna uredba 21) o pravilih za varstvo kakovosti površinskih voda;
- 275/2004. Vladna uredba (X.8.) o naravovarstvenih območjih v interesu Evropske skupnosti;
- 276/2004. Vladna uredba (X.8.) o podrobnih pravilih za nekatere subvencije in nadomestila za varstvo narave;
- 314/2005. (XII. Vladna uredba 25) o presoji vplivov na okolje in enotnem postopku za izdajo dovoljenja za uporabo okolja;
- 27/2006. (II) vladna uredba 7) o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
- 348/2006. (XII. Vladna uredba 23) o določitvi podrobnih pravil za varstvo, posedovanje, uporabo in predstavitev zaščitenih živalskih vrst;
- 78/2007. (IV.) vladni odlok št. 24 z dne 24 o osnovnem okoljskem registru;
- 90/2007. (IV.) (26) Korm. o pravilih za preprečevanje in sanacijo okoljske škode;
- 91/2007. (IV.) (26) Korm. o določitvi obsega škode, povzročene naravi, in o pravilih za sanacijo;
- 292/2008. (XII. Vladni odlok št. 10) o določitvi nekaterih pravil za izvajanje mednarodnih aktov in aktov Evropske skupnosti, ki urejajo mednarodno trgovino z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
- 71/2015. (III) vladna uredba št. 30) o imenovanju organov, ki opravljajo uradne in upravne naloge v zvezi z okoljem in varstvom narave;
- 408/2016 (XII. Vladna uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst;
- 19/1997. (VII.) 4.) Odlok ministra za promet in promet o ukrepih v zvezi z zaplenjenim zaščitenim naravnim premoženjem;
- 13/2001. Odlok ministra za okolje z dne 9. maja 2004 o zaščitenih in posebej zaščitenih rastlinskih in živalskih vrstah, o območju posebej zavarovanih jam in o objavi rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za ohranjanje, v Evropski skupnosti;
- 6/2002. (XI. (5)) odlok ministra za varstvo okolja in vode o mejnih vrednostih onesnaženja površinske vode, ki se uporablja za odvzem pitne vode ali je določena kot baza pitne vode in površinske vode, določene za zagotavljanje življenjskih razmer rib in njihovega spremljanja;
- 30/2004. (XII. (30) Uredba ministra za varstvo okolja in upravljanje voda o nekaterih pravilih za ocenjevanje podzemne vode;
- 31/2004. (XII. (30) Uredba ministra za varstvo okolja in upravljanje voda o nekaterih pravilih za spremljanje in presojo stanja površinskih voda;
- 12/2005. (VI. 17) uredba ministra za varstvo okolja in upravljanje voda o podrobnih pravilih za uvedbo omejitev habitatov in habitatov posebej zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst;
- 27/2005. (XII. 6) uredba ministra za varstvo okolja in upravljanje voda o podrobnih pravilih za nadzor nad odvajanjem rabljenih in odpadnih voda;
- 101/2007. (XII. (23) Uredba ministra za varstvo okolja in vode o strokovnih zahtevah za posredovanje virov podzemne vode in vrtanje vodnih vrtin;
- 30/2008. (XII. (31) Uredba ministra za varstvo okolja in upravljanje voda o tehničnih predpisih, ki se uporabljajo za dejavnosti in objekte za predelavo, varstvo in preprečevanje škode na vodah;
- 6/2009. (IV.) 14) Skupni odlok ministra za varstvo okolja in okolje ter ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja o mejnih vrednostih, potrebnih za varstvo geoloških formacij in podzemne vode pred onesnaževanjem, ter o merjenju onesnaževanja;
- 111/2009. (VIII.) 19) odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja o pravilih v zvezi z uporabo tujih in lokalno neprisotnih vrst rib v ribogojstvu;
- 14/2010. Uredba KvVM (V. 11) ministra za varstvo okolja in vode o zemljiščih, ki jih zadevajo naravovarstvena območja v interesu Evropske skupnosti;
- 14/2015. (III) odlok ministra za kmetijstvo št. 31 o pristojbinah za upravne storitve v zvezi z uradnimi postopki za varstvo okolja in narave;
- 32/2004. (IV.) 19) Odločba OGY o razglasitvi zaščitenih avtohtonih ali ogroženih madžarskih pasem rejnih živali z visoko genetsko vrednostjo za nacionalne.
- Zakon XXVIII iz leta 1998 o zaščiti in dobrem počutju živali;
- Zakon XLVI iz leta 2008 o prehranski verigi in njenem uradnem nadzoru Éltv;
- Zakon CXXVII iz leta 2012 o madžarski veterinarski zbornici in opravljanju veterinarskih storitev;
- Zakon LVI iz leta 2019 o zakonskih določbah, potrebnih za ureditev živinoreje;
- 244/1998. (XII. Vladni odlok št. 31/1999 o globah za zaščito živali;
- 22/2012. (II) vladni odlok št. 29 z dne 29 o nacionalnem uradu za varnost prehranske verige;
- 40/2013. (II) (Gov. Uredba) o testiranju na živalih;
- 188/2019. (VII.) vladni odlok št. 30) o živinoreji;
- 41/1997. Odlok ministra za kmetijstvo št. 30/2011 z dne 28. maja 2004 o izdaji zakonika o zdravstvenem varstvu živali;
- 44/2003. (IV.) (26) Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja o obveznih zahtevah madžarskega zakonika o krmi;
- 64/2007. (VII.) 23) Skupni odlok FVM-EüM o higienskih pogojih za dajanje na trg živil živalskega izvora in za proizvodnjo živil na prodajnem mestu;
- 119/2007. Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja (X. 18.) o nacionalnem sistemu registracije ograd, kultur in nekaterih s tem povezanih podatkov;
- 113/2008. (VIII.) 30) Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja o postopku prijavljanja živalskih bolezni;
- 127/2008. (IX. (29) FVM o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih;
- 128/2009. Odlok ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja (X. 6.) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini;
- 152/2009. (XI. 12) ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja o obveznih zahtevah madžarskega živilskega zakonika;
- 3/2010. (VII.) odlok 5) ministra za razvoj podeželja o zagotavljanju podatkov in sledljivosti v zvezi s proizvodnjo in trženjem živil;
- 65/2012. (VII.) odlok ministra za razvoj podeželja št. 4 o nekaterih pravilih o pridelavi, dajanju v promet in uporabi krme;
- 34/2013. Odlok ministra za razvoj podeželja št. 14/2001 z dne 14. maja 2003 o certificiranju, proizvodnji, trženju, označevanju in nadzoru kmetijskih proizvodov in živil v skladu z zahtevami ekološkega kmetovanja;
- 74/2013. (VIII.) odlok ministra za razvoj podeželja št. 30 o nekaterih ukrepih v zvezi z boleznimi živali in s tem povezanih državnih nadomestilih;
- 36/2014. (XII. Odlok ministra za kmetijstvo št. 17 o informacijah o živilih;
- 43/2014. (XII. (29) Uredba ministra za kmetijstvo o podrobnih pogojih za uporabo podpore za naloge organiziranja reje;
- 61/2016. (IX. Odlok ministra za kmetijstvo št. 15 o označbah, ki se nanašajo na odsotnost GSO.
- Zakon CLXIV iz leta 2005 o trgovini;
- Zakon CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost;
- Zakon LXXVI iz leta 2009 o splošnih pravilih za začetek in opravljanje storitvenih dejavnosti;
- Zakon XCVII iz leta 2015 o nekaterih vidikih organizacije trgov kmetijskih proizvodov, organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah;
- 210/2009. (IX. (29.) Korm. o pogojih za opravljanje komercialnih dejavnosti;
- 2/2018. (II) 1. uredba ministra za kmetijstvo o podrobnih pravilih za priznavanje in nadzor medpanožnih organizacij.
- Zakon LVII iz leta 1995 o upravljanju voda Vgtv.);
- Zakon XXI iz leta 1996 o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu: Tftv.);
- Zakon LXXVIII iz leta 1997 o razvoju in varstvu grajenega okolja;
- Zakon CXXXIX iz leta 2018 o prostorskem načrtovanju Madžarske in nekaterih prednostnih območjih;
- 253/1997. (XII. Vladna uredba št. 20) o nacionalnih urbanističnih in gradbenih zahtevah;
- 31/2007. (II) (28) Korm. o informacijskem sistemu v zvezi s prostorskim načrtovanjem in prostorskim načrtovanjem ter postopku obveznega razkritja podatkov;
- 76/2009. (IV.) vladna uredba št. 8 z dne 8 o upravnih postopkih prostorskega načrtovanja;
- 190/2009. (IX. Vladni odlok št. 15) o dejavnostih glavnega arhitekta;
- 218/2009. Vladna uredba 26/1998 (X. 6.) o vsebinskih zahtevah prostorskega načrta, prostorskega programa in prostorskega načrta ter podrobnih pravil za njihovo integracijo, pripravo, posvetovanje, sprejetje in objavo;
- 16/2010. (II) vladna uredba št. 5/2015 o zbiranju, ohranjanju, registraciji in uporabi dokumentov, ki jih je treba hraniti v zvezi s prostorskim načrtovanjem in prostorskim načrtovanjem;
- 37/2010. (II) (26) Korm. o sistemu teritorialnega nadzora;
- 77/2010. (III) vladna uredba št. 25 z dne 25 o odobritvi prostorskega načrtovanja in določitvi organa, odgovornega za nadzor nad dejavnostmi prostorskega načrtovanja;
- 115/2014. (IV.) vladna uredba št. 3) o sistemu zaračunavanja za opravljanje storitev oskrbe z vodo v kmetijstvu;
- 43/1999. (XII. (26) Uredba EIAM o izračunu prispevka za vodne vire.
Applicable Procedures
- Postopek predhodne preučitve.
- Presoja vpliva na okolje: To je nujno, če okoljski organ na podlagi predhodnega postopka meni, da je treba opraviti presojo vplivov na okolje in, v primeru gojenja rib v intenzivni kletki ali obratu za proizvodnjo ribnikov, če ta poteka na zaščitenem območju nacionalnega pomena in v primeru vzpostavitve ribnika ali jezera, če ta zajema več kot 30 hektarov zavarovanega naravnega območja nacionalnega pomena.
- Dovoljenje okrajnega vladnega urada.
- Obvestilo o identifikaciji vodnega objekta.
- Dovoljenje za določitev vodnih pravic.
- Dovoljenje za upravljanje vodnih pravic.
- Dovoljenje in registracija ribogojnic.
- Dovoljenje za uporabo tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu
- Priznavanje rejskih organizacij.
- Obvestilo o valilnici.
- Priprava načrta notranjega spremljanja.
National associations and networks
Relevant Websites
Contact Details
Oddelek za upravljanje ribištva, Ministrstvo za kmetijstvo
Peter Lengyel, direktor za ribištvo in akvakulturo
- Telefonska številka: +36 1 795 6294
Uploads
Summary in English of the "Published National Strategic Plan on Aquaculture" for Hungary