Vrsta gojenih vrst

Šarenke (Oncorhynchus mykiss), rjave postrvi (Salmo trutta fario), morske postrvi (Salmo trutta trutta), popkovne postrvi (Salvelinus fontinalis), Artic char (S.alpinus), (S.alpinus x S. fontinalis), modre klapavice (Mytilus spp.), jegulja(Anguilla anguilla), pogača (Sander lucioperca), atlantski losos (Salmo salar), kingfish (Seriola lalandi), rumenočajca (S.dumerili), vrsta Sturgeon (Acipenseridae), sončni branci (Moronesaxatilis x M. chrysops), ostriž (Perca fluviatilis), sladkorni kelp (Saccharina latissima).

^{Vir podatkov: 2021, Danska statistika, Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo}

Vrsta metode proizvodnje

Po podatkih Eurostata je leta 2021 približno 48 % danske proizvodnje potekalo v sladki vodi, ostalo pa v morskih vodah. Uporabljene so bile naslednje glavne proizvodne metode:

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

• Nadaljevanje trajnostne rasti proizvodnje v akvakulturi.
• Povečanje ponovnega kroženja ribogojskega sistema.
• Povečanje nizkotrofične ribogojne proizvodnje (npr. školjk in alg).
• Krepitev ekološke proizvodnje v akvakulturi.
• Zmanjšanje emisij hranil in organskih snovi v vodno okolje glede na količino proizvedenih rib. Izboljšanje okoljske učinkovitosti in učinkovitosti virov v sektorju je med drugim posledica razvoja okoljskih tehnologij, vključno s tehnologijo čiščenja vode, in optimizacije krme.
• Zmanjšanje vpliva akvakulture na podnebje.
• Še vedno so potrebne razvoj in inovacije na področjih, kot so preprečevanje in zdravljenje bolezni rib, učinkovita cepiva, ekološka pridelava, krožno gospodarstvo (npr. ribji gnoj) ter ekonomske analize (zaposlovanje, donosnost, modeli upravljanja itd.). 

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Dolga tradicija ribogojstva. Zlasti pri gojenju postrvi, kjer je Danska med največjimi proizvajalkami v EU.
• Ribogojci proizvajajo vse od ribjih iker in rib do klapavic in morskih alg. Poleg tega obstaja velika industrija nižje v prodajni verigi, vključno s proizvodnjo ribje krme in tehnologije za čiščenje vode v obratih za gojenje rib na kopnem.
• Poleg primarne proizvodnje je danski sektor akvakulture sestavljen iz podjetij, ki proizvajajo ribjo krmo, tehnologijo in opremo za sektor akvakulture po vsem svetu. Po ocenah sektorja je izvozna vrednost tehnologije in opreme leta 2021 dosegla 5–6 milijard DKK na leto.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

Glede na najnovejše podatke za leto 2020 je danski sektor akvakulture sestavljen iz 244 aktivnih obratov, od katerih jih je 179 na kopnem, 19 morskih ribogojnic in 46 objektov za gojenje lupinarjev.

^{Vir podatkov: MNSPA}

• Dansk Akvakultur
• Danmarks Naturfredningsforening (Danska družba za ohranjanje narave)
• Danmarks Sportfiskerforbund
• Foreningen netværk za Økologisk Akvakultur