Vrsta gojenih vrst

Navadni krap (Cyprinus carpio) Grass carp (Ctenopharyngodon idella), srebrni krap (Hypothalmichthys molitrix), Big Head Carp (Hypothalmichthys nobilis), mavrični trv (Oncorhynchus mykiss),brok (Salvelinus fontinalis), plenilci (Esox Lucius), pikeperch (Sander lucioperca) in evropski rak (Silurus glanis).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; STECF 2022}

Vrsta metode proizvodnje

Po podatkih Eurostata je akvakultura na Češkem omejena na gojenje sladkovodnih voda. Proizvodnja poteka predvsem v ribnikih (95 %) in majhnih količinah na rezervoarjih in na stezah (4 %). Obrobna proizvodnja se izvaja s sistemi ponovnega kroženja in z drugimi metodami (1 %).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

• Krepitev pomena tradicionalnih in tudi sodobnih oblik akvakulture.
• Ohranjanje in razvoj tradicionalne ribogojne proizvodnje s posodobitvijo in inovacijami obstoječih tehnologij in ribogojnic, vključno z ohranjanjem okoljskih koristi ribogojstva.
• Povečanje proizvodnje drugih vrst rib, zlasti plenilskih rib, z vzpostavitvijo novih, sodobnih in okolju prijaznih ribogojnic.
• Povečanje obsega predelanih sladkovodnih rib za češki trg, posodobitev, inovacije in koncentracija predelovalnih zmogljivosti.
• Podpiranje rasti in razvoja tehnologij RAS, ustvarjanje pogojev za vlagatelje iz kmetijske in živilske industrije z uporabo odpadne toplote iz obratov za pridobivanje bioplina.
• Posodobitev, inovacije in koncentracija predelovalnih zmogljivosti, podpora novim predelovalnim obratom (npr. rdeči okun = Clarias in nil tilapia), sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi inštituti, promocija proizvodov v javnosti.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Splošne gospodarske razmere v sektorju akvakulture zadostujejo za razmeroma trajnostno delovanje sektorja.
• Prevladujoča uporaba domače proizvodnje je izvoz živih rib, ki se je postopoma povečal s 40 % na 50 %.
• V Evropi Češka republika nima konkurence pri izvozu sladkovodnih rib. Delež svežih rib se je znatno povečal, predvsem v škodo predelanih rib. Pomemben gospodarski element češkega proizvodnega ribolova je izvoz živih rib, zlasti krapov. Krap je regionalna hrana za srednjo Evropo. Izvaža se predvsem v sosednje države, delno pa v Francijo, Belgijo in Italijo. Količina krapa, izvoženega v Nemčijo in Slovaško, se že dolgo zmanjšuje. Medtem ko je položaj izvoza na Poljsko zelo spremenljiv. Posebnost tega trga je zahteva po rahlo ležeči ribi (1,2 do 1,8 kg), ki je manj primerna drugje v Evropi. Živinorejci so svoje načrte za živinorejo prilagodili potrebam poljskega trga.
• Poraba rib na Češkem je zelo nizka (2021: 5,6 kg/na prebivalca/leto) in v primerjavi s svetovnim povprečjem (20,2 kg na osebo na leto) ali povprečjem EU (25,1 kg na osebo na leto). Pomemben dejavnik, ki vpliva na nizko porabo rib, je majhen delež predelanih rib na domačem trgu. Stranke raje kupujejo žive ribe, kar je zajamčeno sveže in stroškovno najučinkovitejše.
• Poseben segment trga je proizvodnja ornamentalnih oblik rib, zlatih trupov, krapov koi, obarvanih oblik trka, običajnih čelad, velikih menihov, biserskih hrušk itd.
• Prevladujoča izbira krapov, zlasti med božičem, je bila zelo počasi opuščena, ljudje pa so začeli postopoma dajati prednost predelanim ribam, zlasti med letom.
• Trženje rib je še izrazitejše v spomladanskih mesecih po spomladanskem nabiranju ribnikov komor. Te prodaje ustvarjajo tekoče financiranje in izboljšujejo denarni tok. Trženje rib iz sistemov pretoka in RAS poteka bolj ali manj neprekinjeno skozi vse leto.
• Češki proizvodni trg se sooča s poglabljanjem profesionalizacije na področjih upravljanja denarnih tokov, prometnega gospodarstva, tržnih komunikacij (zlasti v spletnem okolju) in upravljanja odnosov s strankami. Nasprotno, ima strokovno znanje o ribogojstvu in visokokakovostno ozadje na univerzah. Na ceno sladkovodnih rib vplivajo cene uvoženih konkurenčnih proizvodov, stroški gojenja, ribje vrste in predelave. Prometna ekonomija skupaj z ekonomijo obsega in visokokakovostnim znanjem pozitivno vpliva na znižanje cen. Združitev/povezovanje k prodajnim/distribucijskim in predelovalnim zadrugam lahko prispeva tudi k večji učinkovitosti. 

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

413 dejavnosti ribogojne proizvodnje

^{Vir podatkov: MNSPA}

• Zakon št. 99/2004 o ribištvu, uveljavljanju ribolovnih pravic, ribjih opozorilih, zaščiti morskih ribolovnih virov in spremembah nekaterih zakonov (Zakon o ribištvu)
• Uredba št. 197/2004 o izvajanju zakona št. 99/2004 o ribištvu, uveljavljanju ribolovnih pravic, ribjih opozorilih, zaščiti morskih ribolovnih virov in spremembah nekaterih zakonov (Zakon o ribištvu)
• Zakon št. 154/2000 o reji, vzreji in registraciji živine ter o spremembi nekaterih povezanih aktov (zakon o reji), kakor je bil spremenjen
• Uredba št. 136/2004 o določitvi podrobnosti za identifikacijo in registracijo živali ter registracijo gospodarstev in oseb, kot je določeno v Zakonu o reji
• Uredba št. 370/2006 o strokovnem usposabljanju za opravljanje nekaterih poklicnih dejavnosti na področju živinoreje
• Odlok št. 72/2017 o živalskih genskih virih
• Uredba št. 448/2006 o izvajanju nekaterih določb Zakona o reji
• Zakon št. 246/1992 o zaščiti živali pred krutim ravnanjem, kakor je bil spremenjen
• Zakon št. 166/1999 o veterinarski oskrbi in spremembi nekaterih povezanih zakonov (Veterinarski zakon)
• Zakon št. 114/1992 o varstvu narave in krajini  

Pri pripravi ribjih konstrukcij (v skladu z Zakonom o vodnih zbiralnikih, namenjenih ribogojstvu): 

• Zakon št. 183/2006 o urejanju rabe prostora in gradbenih predpisih (zakon o gradnji) – od 1. julija 2023 – zakon št. 283/2021  
• Zakon št. 254/2001 o vodi (zakon o vodah)
• Zakon št. 500/2004 o zakoniku o upravnem postopku 

• Vodno dovoljenje
• Okoljevarstveno dovoljenje
• Registracija živinorejskih kmetij pri regionalni veterinarski upravi, predelava in trženje proizvodov, prevoz rib in prodaja rib so še posebej pomembni