Prepričanje evropskih potrošnikov o glavnih stebrih trajnostnosti: primerjava med divjimi in gojenimi ribami

Akvakultura je lahko alternativno sredstvo gospodarskega donosa in prehranske varnosti. Kljub temu potrošniki še vedno bolj negativno dojemajo gojene ribe v primerjavi z divjimi ribami, vključno z njihovo trajnostnostjo. Razumevanje, kako potrošniki dojemajo trajnostnost, je bistveno za oblikovanje učinkovite strategije za spodbujanje trajnostne porabe rib. V petih evropskih državah (Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Španija) je bila izvedena anketa z 2145 potrošniki, da bi se poizvedovalo o prepričanjih potrošnikov o glavnih stebrih trajnostnosti (okoljskih, socialnih in gospodarskih) pri primerjavi gojenih in divjih rib ter da bi se opredelili segmenti potrošnikov s podobnimi prepričanji o trajnostnosti rib. Na splošno so rezultati pokazali, da evropski potrošniki menijo, da so gojene ribe bolj trajnostne, lokalno pridobljene, zagotavljajo okoljske koristi, ustvarjajo delovna mesta, izboljšujejo življenjske razmere ljudi, ustvarjajo razvoj podeželja in zagotavljajo pravičnejše cene rib kot prostoživeče ribe. Nasprotno pa se je štelo, da prostoživeče ribe zagotavljajo dobrobit živali in so bolj ekološke, vendar povzročajo več okoljske škode kot gojene ribe. Poleg tega se zdi, da bi se bilo za učinkovito obveščanje o trajnostnosti akvakulture bolje osredotočiti na posamezne vidike trajnostnosti (prepričane) kot pa se osredotočiti na celoten koncept trajnostnosti. Nazadnje so bili po prepričanjih potrošnikov opredeljeni štirje segmenti potrošnikov, ki so bili ustrezno označeni: ambivalentno, pro akvakulturo, prostoživeče ribe in nepristransko. Pridobljeni rezultati so lahko v pomoč pri zagotavljanju prilagojenih tržnih strategij za vsak segment, da se spodbudi uživanje gojenih rib in izboljša splošna podoba sektorja akvakulture, da se spodbudi njegov polni razvoj v Evropi.