Če je več: izkoriščanje raznolikosti vrst za prehod na trajnostno akvakulturo

Zaradi rasti prebivalstva se je povečalo povpraševanje po živilih, ki naj bi se v prihodnjih desetletjih podvojilo. Do nedavnega je bilo to povpraševanje zadoščeno z razširitvijo kmetijskih površin in krepitvijo agrokemične monokulture nekaj vrst. Vendar je bila ta razvojna pot deležna kritik zaradi negativnih vplivov na okolje in druge človekove dejavnosti. Zato so za trajnostno izpolnjevanje zahtev po hrani ljudi v prihodnosti potrebne nove proizvodne prakse. V zvezi s tem trdimo, da lahko polikulturne prakse zagotovijo prehod akvakulture na trajnostni razvoj. Pregledamo tradicionalne in nedavne polikulturne prakse (posojila, sistemi ponovnega kroženja akvakulture, integrirana večtrofna akvakultura, akvaponika, integrirana kmetijska in akvakultura), da bi poudarili, kako izboljšujejo akvakulturo s soobstojem in medsebojnim delovanjem vrst. Ta pregled poudarja pomen združljivosti vrst (tj. vrst, ki lahko živijo v istem kmetijskem okolju brez škodljivih interakcij) in dopolnjevanja (tj. dopolnilna uporaba razpoložljivih virov in/ali komenzalizem/vzajemnost) za doseganje učinkovite in etične akvakulture. Na splošno polikultura združuje vidike produktivnosti, varstva okolja, souporabe virov in dobrobiti živali. Vendar je treba obravnavati več izzivov, da bi olajšali razvoj polikulture po vsem svetu. Razvili smo štiristopenjski konceptualni okvir za oblikovanje inovativnih polikulturnih sistemov. Ta okvir poudarja pomen (i) uporabe prihodnjih pristopov za razmislek o tem, katere vrste je treba združiti, (ii) izvajanja celovite ocene okolij gojenja, da se ugotovi, v katerem sistemu kmetovanja je najpomembnejša določena kombinacija vrst, (iii) razvoja novih orodij in strategij za lažje upravljanje polikulturnih sistemov ter (iv) izvajanja polikulturnih inovacij za ustrezne deležnike, vključene v prehode v akvakulturi.