Pristop EU k uporabi protimikrobnih snovi pri živalih temelji predvsem na strogih regulativnih ukrepih iz Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ter Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o dajanju zdravil za uporabo v veterinarski medicini prek medicirane krme. Regulativni okvir EU prepoveduje uporabo antibiotikov za spodbujanje rasti ali povečanje donosa. Za uporabo vseh protimikrobnih zdravil je potreben veterinarski recept po kliničnem pregledu ali kateri koli drugi ustrezni oceni, ki jo opravi veterinar. Nekaterih protimikrobnih sredstev ni mogoče uporabljati pri živalih, saj so rezervirana za zdravljenje nekaterih okužb pri ljudeh. Preventivna uporaba antibiotikov je dovoljena samo za posamezno žival v izjemnih primerih in v natančno opredeljenih okoliščinah. Poleg tega se na ravni EU vzpostavi sistem farmakovigilance, ki vključuje sodelovanje med državami članicami, Komisijo, Evropsko agencijo za zdravila in imetniki dovoljenj za promet z zdravili za izvajanje nalog, povezanih z varnostjo in učinkovitostjo odobrenih zdravil za uporabo v veterinarski medicini.
Prodaja protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za živali za proizvodnjo živil, vključno z vodnimi živalmi za proizvodnjo živil, v EU se je do leta 2022 prostovoljno spremljala. Od leta 2023 se prodaja spremlja v okviru novega, pravno zavezujočega sistema. Ti podatki se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju ambicioznega cilja, da se do leta 2030 za 50 % zmanjša skupna prodaja antimikrobikov za rejne živali in akvakulturo v EU v primerjavi z letom 2018 (https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:ea0f9f73-9ab2-11ea-9…). Od leta 2026 morajo države članice zbirati podatke o uporabi protimikrobnih snovi pri ribah na kategorijo (atlantski losos, šarenke, orjaški ribon, brancina, navadni krap). Ti podatki o rabi antimikrobikov bi morali biti podlaga za opredelitev ciljno usmerjenih ukrepov proti antimikrobični odpornosti.
V strateških smernicah za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 je poudarjena potreba po zmanjšanju odvisnosti od antibiotikov z okrepljenimi živinorejskimi praksami. Te prakse, namenjene spodbujanju dobrobiti živali in preprečevanju bolezni, so ključne za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo antibiotikov, in odpravo zlorabe antibiotikov ob hkratnem usklajevanju z okoljskimi cilji in cilji javnega zdravja.
Komisija in države članice so julija 2022 protimikrobno odpornost opredelile kot eno od treh glavnih prednostnih groženj za zdravje. Objavljeno je bilo izčrpno poročilo o nacionalnih akcijskih načrtih držav članic „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (https://health.ec.europa.eu/publications/overview-report-member-states-…) (vprašanje „eno zdravje“, kar pomeni, da zajema zdravje ljudi, zdravje živali, zdravje rastlin in okolje ter je večplastna čezmejna nevarnost za zdravje, ki je ne more obravnavati en sektor sam ali posamezne države same).
Evropska komisija je 26. aprila 2023 sprejela predlog priporočila Sveta o okrepitvi ukrepov EU za boj proti antimikrobični odpornosti v okviru pristopa „eno zdravje“, v katerem se države članice spodbuja, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje zdravja in dobrobiti živali za proizvodnjo živil, kot so gojene ribe, da bi zmanjšale pojav in širjenje nalezljivih bolezni v kmetijstvu ter posledično potrebo po uporabi antimikrobikov. Svet je 13. junija 2023 sprejel priporočilo o okrepitvi ukrepov EU za boj proti antimikrobični odpornosti s pristopom „eno zdravje“ (https://health.ec.europa.eu/publications/council-recommendation-steppin…). Namen priporočil je spodbujati preudarno rabo antimikrobikov z določitvijo konkretnih ciljev glede antimikrobične odpornosti in porabe antimikrobikov v zdravju ljudi. Države članice tudi spodbujajo, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje zdravja in dobrobiti živali za proizvodnjo živil, kot so gojene ribe, da bi zmanjšali pojav in širjenje nalezljivih bolezni v kmetijstvu ter posledično zmanjšali potrebo po uporabi antimikrobikov.
Kot je navedeno v oddelkih 8 in 9 priporočila o okrepitvi ukrepov EU za boj proti antimikrobični odpornosti s pristopom „eno zdravje“, so nekatere strategije za zmanjšanje odvisnosti od antibiotikov v akvakulturi: I) sprejetje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni; II) sprejetje ukrepov biološke zaščite v ribogojnicah, kar je obveznost izvajalcev dejavnosti v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“); III) spodbujanje tehnik gojenja v akvakulturi za razvoj sevov, odpornih na bolezni; IV) spodbujanje uporabe cepljenja in alternativ za pomoč pri preprečevanju nekaterih bolezni (zdravila ponujajo ciljno imunost proti specifičnim patogenom; vendar vključujejo izzive, kot so omejitve, značilne za posamezne vrste); v) spodbujanje razvoja in uporabe inovativnih krmnih dodatkov, vključno s krmnimi dodatki za izboljšanje fiziološkega stanja živali, kot so krma na osnovi žuželk (te krme so bogate z beljakovinami, hitinom in bioaktivnimi spojinami (npr. mlečna kislina), ki lahko povečajo raznolikost črevesnih mikroorganizmov, izboljšajo odpornost na bolezni in zmanjšajo odvisnost od ribje moke), probiotiki (Probiotiki, kot so bacillus in laktobacillus, povečujejo imunost, rast in toleranco stresa pri preprečevanju patogenov, prebiotiki (prebiotiki, npr. fruktooligosaharidi (FOS) in mannanoligosaharidi (MOS) selektivno spodbujajo koristne črevesne bakterije, izboljšujejo absorpcijo hranil in imunski odziv) in simbiotični (ki združujejo probiotike in prebiotike, sinergijsko povečujejo odpornost na bolezni, morfologijo črev in ravnovesje mikrobiomov); VI) zagotavljanje stalnega usposabljanja v zvezi z znanjem o preprečevanju in obvladovanju okužb ter biološki zaščiti vsega osebja ribogojnice (tudi v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2016/429); VII) zagotavljanje ustreznega ravnanja z blatom za preprečevanje bolezni in drugih patogenov.
Te alternativne strategije so usklajene s smernicami FAO/WHO, spodbujajo okolju prijazne prakse ribogojstva, ki krepijo zdravje rib, zmanjšujejo količino odpadkov in zmanjšujejo okoljsko škodo.
Za okrepitev regulativnega okvira EU države članice izvajajo večletne nacionalne strateške načrte za akvakulturo, ki vključujejo cilje za zmanjšanje odpornosti proti antimikrobikom, ki so pogosto podprti s sredstvi iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA). Ti načrti so namenjeni izboljšanju biološke zaščite, spodbujanju programov cepljenja in spodbujanju naložb v alternativne terapije.
EU zagotavlja tudi financiranje projektov v sektorju akvakulture, povezanih z odpornostjo proti antimikrobikom (Obzorje Evropa in ESPRA). Na primer Cure4Aqua, ki se osredotoča na razvoj bioloških alternativ antibiotikom in NeoGiANT, ki kmetijske stranske proizvode vrednoti v naravne antimikrobne formulacije.