Vrsta gojenih vrst

Glavne vrste so šarenke (Oncorhynchus mykiss), navadni krap (Cyprinus carpio), krapi velike glave (Hypophthalmichthys nobilis), Grass carp (Ctenopharyngodon idella), sredozemska klapača (Mytilus galloprovincialis).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF}

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Leta 2019 je bilo registriranih 754 kmetij: največje število kmetij s toplo vodo je bilo 535 (72 % vseh kmetij), 78 mrzlih voda (10 %) in 104 (14 %) mešanih kmetij. Zbiralci črnih školjk so 29 ali 4 %.
• Več kot 95 % vseh podjetij v podsektorju v vsakem od let v obdobju 2014–2018 pripada skupini zaposlenih mikropodjetij-9. Ostala podjetja, od 10 do 16, so mala, razen enega podjetja, ki se je leta 2018 preselilo v kategorijo srednje velikih podjetij.
• Gibanje skupnih letnih prihodkov v podsektorju akvakulture je v obdobju 2014–2018 kazalo trend naraščanja, pri čemer je bilo leta 2018 64,9 milijona BGN ali 2,2-krat več kot prvotno 29,2 milijona BGN od leta 2014.
• Teritorialni podsektor ustvarja prihodke na skoraj vseh območjih države.
• Po podatkih nacionalnega statističnega urada se je število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa v podsektorju 03.2 (Proizvodnja in gojenje rib ter drugih vodnih organizmov) povečalo s 662 leta 2014 na 866 leta 2018.
• Povprečni letni dohodek na podjetje v sladkovodni akvakulturi ponavlja stalno povečevanje dohodka podsektorja akvakulture, medtem ko je dohodek za gojenje črnomorskih školjk neenakomeren.
• Podsektor akvakulture slane vode je bil znatno izgubljen v treh od petih let obdobja 2014–2018. Podsektor sladkovodnega ribogojstva je bil donosen v treh od petih let tega obdobja. Ob koncu obdobja (2018) je bil možen začetek ponovne vzpostavitve dobička.
• Dohodek na kilogram proizvodnje v akvakulturi se je z 2,61 BGN (bolgarska valuta) leta 2014 enakomerno povečal na 3,97 BGN/kg leta 2018. Donos na kilogram akvakulture je v celotnem obdobju minimalen. Rast prihodkov v podsektorju je predvsem posledica povečanja obsega ribogojne proizvodnje in v manjši meri povečanja prodajnih cen.
• Letni dohodek na zaposlenega v podsektorju akvakulture se stalno povečuje, in sicer s 44,1 BGN leta 2014 na 74,9 BGN leta 2018, kar je posredni kazalnik povečanja produktivnosti dela. Višje so v sladkovodni akvakulturi, kjer je tudi večja produktivnost dela.
• Trg za ribe, druge vodne organizme in ribiške proizvode v Bolgariji je povezan z razvojem (pod)sektorjev: Industrijski ribolov, ribogojstvo, predelava rib in drugih vodnih proizvodov, trgovina z ribami in drugimi vodnimi proizvodi. Ponudba izvira iz lastnega ulova, lastne proizvodnje ribogojstva in uvoza ter povpraševanja iz domače potrošnje in izvoza. Saldo trga, merjen v finančnem smislu (v milijonih BGN), kaže znatno povečanje izvoza. Vzporedni razvoj uvoza kaže, da je povečanje predvsem posledica predelovalne industrije z uvoženimi surovinami.
• V primeru potrošnje ostaja glavni kraj za uživanje rib in ribjih proizvodov doma. Ribe se kupujejo sveže ali zamrznjene enkrat tedensko ali večkrat mesečno. Zelo redko je pripravljena ali konzervirana. Med ribami, ki se uživajo v akvakulturi, je prva postrv, druga pa krap. Prebivalci mest so kot vir rib opredelili velike maloprodajne verige – hipermarkete in supermarkete ter specializirane trgovine z ribami. Četrtina je odvisna od samostojnega ulova.
• Ocenjena poraba vrst krapov se je v obdobju 2014–2019 povečala, postrv in črne/druge morske školjke pa so ostale na razmeroma nespremenjenih ravneh.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Izzivi in priložnosti

• Obstoj naravnih sredstev s potencialom za razvoj ribogojstva.
• Neizkoriščen potencial za povečanje porabe lokalnega ribogojstva, vključno z marikulturo.
• Razvoj novih vrst marikultura v črnomorskih vodah (pilotni projekti).
• Izboljšanje strokovnih znanj in spretnosti zaposlenih v ribogojstvu z vseživljenjskim učenjem in uvajanjem strokovnega znanja.
• Uvajanje novih tehnologij.
• Diverzifikacija proizvodnje z gojenjem vrhunskih vrst.
• Možnost dodajanja vrednosti ribogojni proizvodnji s primarnimi dejavnostmi predelave in trženja.
• Razširitev nišnih izdelkov, ki so na voljo na mednarodnih in domačih trgih.
• Certificiranje ekoloških ribogojnic v Bolgariji. (Zakonodajna pobuda.)
• Certificiranje nacionalnih standardov za lokalne proizvode za spodbujanje avtohtonih vrst. (Zakonodajna pobuda.)
• Potencial za trajnostni razvoj jezov do 100 osiromašenj s povečanjem deleža storitev akvakulture.
• Vse te okoliščine – pomanjkanje vode, obremenitev z vodo, globalne podnebne spremembe itd. – določajo smernice za preusmeritev ribogojstva v Bolgariji. Ta podsektor se lahko na trajnost proizvodnje v prihodnjih letih zanaša le, če upošteva pojav napovedanih sprememb v kakovosti, količini in porazdelitvi vodnih virov. V vsakem primeru je treba proizvodnjo preusmeriti k okolju prijaznemu varčevanju z vodo. To zahteva upravljanje in uporabo novih tehnologij za varčevanje z vodo in energijo.
• Izziv za znanstveno skupnost v državi je obvladovanje biotehnologije umetnega žlahtnjenja novih vrst za bolgarsko akvakulturo, da se zagotovi trajnost proizvodnje. Odsotnost dolgoročnega načrta za ohranjanje in obnavljanje populacij avtohtonih vrst hidrobiontov, ki so predmet gospodarskega in rekreacijskega ribolova, ne omogoča organizacije trajnostne in znanstveno načrtovane proizvodnje teh vrst v ribogojnicah. 

^{Vir podatkov: MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

866 zaposlenih v ribogojnicah in 446 aktivnih ribogojnicah. 

^{Vir podatkov: MNSPA}

Registracija gojenih rib in registracija ribogojnice 

Ustrezne informacije najdete tudi tukaj.

• Strateški akcijski načrt za varstvo okolja in obnovo Črnega morja
• Nacionalna strategija za upravljanje in razvoj vodnega sektorja
• Pomorska strategija Republike Bolgarije in program ukrepov
• Nacionalna strategija za biotsko raznovrstnost