Vrsta gojenih vrst

Navadni krap (Cyprinus carpio), šarenka (Oncorhynchus mykiss), artična zlata (Salvelinus alpinus) in jesetrov (več vrst).

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA; 2022, STECF}

Vrsta metode proizvodnje

Akvakultura v Latviji je omejena na gojenje sladkovodnih voda. Po podatkih Eurostata je bila leta 2021 glavna proizvodna metoda v ribnikih, ki so dosegli 64 %, preostali del proizvodnje pa z uporabo drugih metod, za katere podrobnosti niso na voljo.

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

^{Vir podatkov: 2023, EUMOFA}

Trendi (pretekla in prihodnja)

Proizvodna območja in obseg proizvodnje v bazenih in sistemih ponovnega kroženja (RAS) so se v zadnjih letih povečali. Tehnologije ponovnega kroženja vode, ki se uporabljajo pri proizvodnji proizvoda, so okolju prijazne in gospodarne z viri, saj se proizvodi pridelujejo v nadzorovanem okolju. Poleg tega podpira raznolikost proizvodov iz ribogojstva.

^{Vir podatkov: MNSPA}

Vpliv akvakulture na gospodarstvo države, trg hrane in trg dela

• Akvakultura je pomemben del ribiške industrije, vendar je razmeroma nova in se do nedavnega večinoma izvaja z ekstenzivnimi proizvodnimi metodami. Akvakultura je trenutno povezana le s sladkovodnimi viri in na morskih obalnih območjih ni ribogojnic. Vendar obstajajo znaki zanimanja za morsko akvakulturo, zlasti za lokalne vrste lupinarjev.
• Finančna uspešnost sektorja niha, pri čemer dobičkonosna leta naraščajo z leti upadanja proizvodnje in prihodkov. Na ta nihanja v veliki meri vplivajo spremembe tržnega povpraševanja in cen. Glavno proizvodnjo in dohodek sestavlja ena vrsta, krap, ki se goji predvsem na ribnikih.
• 5 od skupnega števila ekonomsko aktivnih so državne ribogojnice, katerih glavna dejavnost je razmnoževanje vrst rib v naravnih vodnih telesih kot nadomestilo za škodo, povzročeno ribolovnim virom. Ostale so zasebne kmetije, vključno z ribniki za trnkarjenje. V zadnjih letih se je število ribnikov zmanjšalo, njihova velikost pa se je povečala.
• Ribiška predelovalna industrija v Latviji je dobro razvit in lokalno pomemben sektor, ki se nahaja predvsem vzdolž obale države. V Latviji je veliko različnih vrst ribiških proizvodov, vključno z zamrznjenimi, nasoljenimi in dimljenimi proizvodi, konzerviranimi proizvodi, pripravljenimi za uporabo in konzerviranimi ribami.
• Akvakulturna proizvodnja se prodaja na lokalnem trgu, vključno z veliko večino proizvodnje, tj. približno 80 % sveže. Prodaja proizvodov iz ribogojstva zunaj Latvije ni bila razvita, obseg izvožene proizvodnje pa je majhen.
• Ribogojstvo v Latviji se tradicionalno razvija kot oblika dejavnosti posameznih podjetij in ni poslovne pobude za ustanavljanje organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij za spodbujanje razvoja proizvodnje in prodajnih možnosti.
• Čeprav je Latvijo mogoče opisati kot državo z dobro tradicijo prehranjevanja rib, poraba rib v Latviji ni zelo stabilna in se vsako leto spreminja. Latvijski trg je zasičen s številnimi ribjimi proizvodi, vključno z morskimi sadeži, proizvedenimi v Latviji, in velikim številom uvoženih ribjih proizvodov. Največje povpraševanje v Latviji je po svežih in zamrznjenih ribah. Lokalne stranke zahtevajo tudi soljene, prekajene ribje proizvode in nesterilizirane konzervirane ribe. Poraba ribjih proizvodov ter njena struktura na podeželskih in mestnih območjih Latvije se razlikujeta, pri čemer mestna območja prevladujejo nad podeželskimi skupnostmi. 

^{Viri: Eurofish & MNSPA}

Izzivi in priložnosti

^{Viri: Eurofish & MNSPA}

Zaposlenost in število podjetij

78 gospodarsko dejavnih podjetij v akvakulturi je bilo leta 2020 zaposlenih 330 oseb  

^{Vir podatkov: 2022, STEFC}

Uredba vlade št. 146 z dne 14. marca 2017 o veterinarskih zahtevah za živali iz akvakulture, proizvode, pridobljene iz njih, in njihov obtok ter za preprečevanje in obvladovanje nekaterih nalezljivih bolezni živali iz akvakulture. 

Na voljo tukaj samo v latvijščini.

• Ni postopka za izdajanje dovoljenj v ribogojstvu.
• Priznanje Službe za prehrano in veterinarstvo (FVS): Da se zagotovi spremljanje proizvodnih procesov tržnih proizvodov v skladu z veterinarskimi zahtevami in zahtevami glede varnosti hrane.
• Registrirajte obrat, če se žive ribe hranijo v obratu šele, preden se neposredno ponudijo potrošniku.
• Registracija podjetij v akvakulturi.
• Dejavnosti, ki onesnažujejo okolje in jih je odobrila državna okoljska služba (SES).
• S FVS in veterinarjem bi bilo treba skleniti sporazum o sodelovanju v zvezi s spremljanjem nosilca dejavnosti ribogojstva.
• Dovoljenje za gojenje tujerodnih vrst. 

• Zivsaimniecības tikls (ribiško omrežje)
• Latvijsko združenje ribičev
• Združenje latvijskih rakov in ribogojcev (spletišče ni na voljo)