Skip to main content
EU Aquaculture Assistance Mechanism

Ali lahko izboljšana prehrana atlantskega lososa v sladki vodi poveča trdnost rib, preživetje in rast po prenosu morske vode?

Description

Izguba rib v fazi gojenja atlantskega lososa v morski vodi je velika, velik del te izgube pa nastane v obdobju tik po prenosu jugozahodnih voda. V sedanji študiji predpostavljamo, da izboljšave prehrane v fazi sladke vode vplivajo na rast, preživetje in robustnost rib pozneje v jugozahodni fazi. Za preskus tega se je losos parr hranil s petimi poskusnimi dietami v FW pri 12 °C. Poleg komercialne kontrolne prehrane so se ribe prehranjevale s spremenjeno sestavo FA, da bi bile bolj podobne naravni krmi lososa v FW, prehrani s povečanimi koncentracijami izbranih AA/N spojin (metionin, lizin, treonin in tavrin), prehrani s povečanimi koncentracijami metionina in nekaterih B-vitaminov (folat, B12 in B6) ter končni prehrani, ki združuje vse te možne izboljšave. V času prenosa jugozahodnih voda je bila preskušena trdnost rib, krmljenih z različnimi živili, in sicer z neposrednim prenosom na jugozahodne vode pri treh različnih temperaturah (8, 12 in 16 °C brez predhodne aklimatizacije) ter s prenosom v odprte ograde mreže, medtem ko so bile krmljene z običajno komercialno prehrano. Rast in približna sestava rib se med skupinami za prehrano nista razlikovala. Zdi se, da vse skupine, ki se prehranjujejo, dobro prehajajo na jugozahodne vode, in čeprav je prenos SW sprožil stresni odziv pri ribah, se to med skupinami za prehrano ni bistveno razlikovalo. Ribe, prenesene na jugozahodne vode pri 8 °C, so imele višjo smrtnost, zmanjšano sluznico ter povečano razširjenost izgube obsega in ran, vendar je to veljalo za vse prehranjevalne skupine. Zato neposrednega prenosa v jugozahodne vode pri nižji temperaturi, kot je temperatura rib, ni mogoče priporočiti. Pri dveh najvišjih temperaturah je bilo med skupinami nekaj razlik v resnosti kataraktov. Poleg tega nobeden od izmerjenih parametrov, povezanih z zdravjem ali dobrim počutjem, ni pokazal nobene razlike med skupinami za prehrano, kar kaže, da je nadzorna prehrana že zadostovala.

Details

Original Author(s)
Sissener, Nini Hedberg
Hamre, Kristin
Fjelldal, Per Gunnar
Antony Jesu Prabhu, Philip
Espe, Marit
Miao, Linghong
Höglund, Erik
Sørensen, Christina
Skjærven, Kaja Helvik
Holen, Elisabeth
Subramanian, Saravanan
Vikeså, Vibeke
Norberg, Birgitta
Remø, Sofie Charlotte
Topic(s)
Zdravje živali in javno zdravje, Dobro počutje živali, Okoljska uspešnost
Geographical Coverage
Country-specific
Country-specific
Norway
Date
May 01, 2021
Source